Slovenija
75 ogledov

Skrivnostni jeruzalemski sindrom turistov

Žurnal24 main
Strah, paranoja in zmedenost so ključne značilnosti tako imenovanega jeruzalemskega sindroma, skrivnostne bolezni, ki je lani prizadela 200 tujih turistov v mestu Jeruzalem.

Izraelsko mesto Jeruzalem, sveto mesto za kristjane, muslimane in jude, vsako leto obišče na tisoče romarjev, ki si želijo duševnega olajšanja, a mnoge tam pričaka pravi pekel. Okoli 200 turistov letno prizadene tako imenovani jeruzalemski sindrom, opozarja študija jeruzalemske bolnišnice za duševna obolenja Kfar-Shaul. Prizadeti turisti začnejo takoj po prihodu v sveto mesto izkazovati znake psihičnega neravnovesja. Neutemeljeno občutje strahu, nervoza in zaspanost so najbolj tipični pokazatelji sindroma.

Udarja vsepovsod
"Jeruzalemski sindrom ni omejen samo na turiste v mestu, ki je omenjeno v pridevniku termina," pravi nemški psiholog Jens Clausen v knjigi z naslovom Zavest in neznano. Bolezni naj bi bili izpostavljeni tudi japonski turisti v Parizu ali Evropejci na Tajskem. Nemško veleposlaništvo v Indiji mora denimo oskrbeti 50 turistov letno, ki kažejo sindrom duševne zmedenosti. Clausen poudarja, da jeruzalemski sindrom, katerega obstoj psihološka srenja ne zanika, ni psihična bolezen v klasičnem pomenu besede, pač pa gre za fenomen, ki se "iznenada pojavi in v nekaj dnevih znova izgine". Strokovnjaki kot Clausen predvidevajo, da do pojava sindroma pride, ko mrzlica v pričakovanju potovanja ter potovalni stres iztirita duševno ravnotežje prizadetih popotnikov.

Stendhalov sindrom
Sindrom naj bi v preteklosti prizadel številne znane osebnosti, med njimi nemškega polihistorja Johanna Wolfganga von Goetheja ali francoskega pisatelja Stendhala. Slednji je takole zabeležil občutje, ki ga je obšlo po obisku cerkve Santa Croce, kjer so pokopani znameniti Italijani Michelangelo, Niccolo Macchiavelli in Galileo Galilei: "Ko sem zapustil cerkev, je moje srce razbijalo. Bil sem ves v ekstazi, saj sem stal ob grobovih veličin človeštva in mislil sem, da bom padel v nezavest." Stendhalovo občutje se je v zgodovino umetnosti vpisalo kot tako imenovani Stendhalov sindrom, s katerim označujejo nastanek del, pri katerem je avtor imel tako ali drugače omamljene čute.

Kar te ne potolče, te ojača

Kljub 300 strani obsežni knjigi psiholog Clausen ne ponudi recepta proti jeruzalemskemu sindromu. Vse popotnike, ki bi se znašli v objemu sindroma, poziva k spopadu z njim, saj naj bi to pripomoglo k razkritju blodnjaka duše in k ojačanju duševnega ravnotežja.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.