Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob tem dnevu organiziralo različne dejavnosti, ki so potekale ves september. Po vsej Sloveniji so potekali številni pohodi, organizirane vadbe, predavanja in koncerti.
Srčno-žilne bolezni v veliki meri izvirajo iz nezdravih življenjskih navad, kot so uživanje hitre prehrane in sladkih pijač ter slaba telesna pripravljenost, ki se jih otroci priučijo od svojih staršev, je na novinarski konferenci povedal predsednik društva Matija Cevc. Na večino dejavnikov tveganja za nastanek teh bolezni lahko pomembno vplivamo sami, zato se je treba osredotočiti na preventivo in spremeniti te navade, je dodal predsednik združenja kardiologov Miran Kenda.
Smrtnost zmanjšali za 50 odstotkov
V ta namen v Sloveniji deluje nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja, s katerim vsako leto rešijo okoli 600 življenj, od leta 1985 pa jim je po nekaterih analizah uspelo znižati stopnjo smrtnosti za srčno-žilnimi boleznimi za 50 odstotkov. S takšnimi rezultati se Slovenija uvršča med 15 najuspešnejših držav EU pri preprečevanju teh bolezni, je še povedal.
Vseeno pa število ljudi s preveliko telesno težo, slabo telesno pripravljenostjo in tveganjem za diabetes tudi v Sloveniji sega previsoko. Trendi tudi kažejo, da je ljudi z omenjenimi težavami vsako leto več, je povedal Cevc. Zato je pomembno, da čedalje več pozornosti namenjamo preprečevanju teh stanj.
Poudarjanje pomena gibanja, zdrave prehrane, izogibanja kajenju in alkoholu v družini in družbi nasploh je po njegovih besedah ključnega pomena pri spopadanju z najpogostejšim vzrokom smrti v Sloveniji in EU – boleznimi srca in ožilja.
