Slovenija sicer dosega 99,7-odstotno stopnjo pismenosti, a to pomeni le, da znajo skorajda vsi brati in pisati preproste stvari. Širše razumevanje pismenosti pa zajema več področji.
"Ni pomembno zgolj, da znamo pisati in brati, ampak da se znamo izražati in pisati na nekem nivoju, šele nato lahko rečemo, da smo vsi pismeni. Ta pojem je veliko več kot pomeni v osnovi, se pravi da znaš sestaviti in prebrati stavek," je jasna direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda, ki pravi, da pri stopnji pismenosti pomembno vlogo igrajo tudi dostopnost do knjig. Raziskave namreč kažejo, da otroci, ki imajo doma dostop do knjig, na raziskavah dosegajo višjo stopnjo pismenosti. Gazvoda pojasnjuje, da v knjižnico razumejo zelo široko in da je za življenje usposobljenega človeka pomembna tudi pismenost na področju umetnosti. Vsa področja kulture sestavljajo celotno pismenosti človeka.
Merijo različne vrste pismenosti
Stopnjo pismenosti med 15-letniki spremlja tudi raziskava Pisa. Slovenija pa si je kot cilj zadala sledenje ciljem Evropske unije, da do leta 2020 zmanjša delež 15-letnikov, ki dosegajo nizke rezultate v branju ter matematični in naravoslovni pod 15 odstotkov.
Fani Nolimal iz zavoda za šolstvo pojasnjuje, da je pri pismenosti pomembna "stopnja doseganja le te“. Na primer raziskava Pisa stopnjo pismenosti opredeljuje s šestimi različnimi stopnjami pismenostmi. "Če intervjuvanec dosega drugo stopnjo se smatra, da dosega temeljno raven pismenosti, ki je potrebna zato, da v besedilu prepozna osnovne informacije, izpelje preproste sklepe in glavno idejo v dobro označenem besedilu.“
Potrebno je najti vzrok za slabe rezultate
A kot pravi Nolimalova, je to zgolj temeljna raven, da posameznik lahko funkcionira v svojem osebnem okolju in družbenem življenju. "V kolikor teh temeljev ni, obstaja bojazen, da je marsikaj zamujeno, saj je nekatere spretnosti potem težje razviti in ni mogoče uspešno nadaljevati šolanja.“ Čeprav takšne raziskave občasno v šolstvu jemljejo z levo roko, bi jih morali vsi v izobraževanju jemati resno, "saj se je bolje soočiti s temi dosežki, tudi če v nekem obdobju niso najbolj uspešni,“ pojasnjuje Nolimalijeva. Po takšnih raziskavah je potrebna analiza, zakaj nečesa niso znali. Kako je mogoče s svojim pedagoškim delom razviti te veščine, ki jih otroci niso imeli razvite. "Potrebno je analizirati, zakaj slabi dosežki, npr. ali je bil vzrok v populaciji, ki je razvila potencial, kolikor je bilo to možno, ali je morda razlog v socialno-ekonomskem okolju, ali v ne dovolj spodbudnih in perspektivnih učnih strategijah ...“
Da je delo na področju opismenjevanja lahko uspešno, dokazuje tudi projekt zavoda za šolstvo, s katerim so med letom 2011 in 2013 v 42 šolah, ki so bile na nacionalnih preverjanih znanja manj uspešne, poskušali zmanjšati razlike. Nolimalijeva pravi, da so tudi v šolah uvideli razliko: "Tudi učitelji matematike, zgodovine in drugih nejezikovnih predmetov so dojeli, da lahko s funkcionalnim branjem besedil posameznega predmeta pripomorejo k večji pismenosti učencev." Rezultati na šolah, kjer so izkazovali podpovprečno znanje so se namreč izboljšali. Nolimalijeva pravi, da si seveda želijo, da bi lahko nadaljevali s projektom, za katerega pa se žal ni našlo sredstev.
kok ste eni polni negativizma. ufff.
Vi ste bili prepričani, jaz pa sem, da je temu tako!
Ko sem prebral naslov, sem bil prepričan, da je to članek o novinarjih na zurnal24.si