Največ škode, za 214,3 milijona evrov, je nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, sledi pa škoda na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona evrov).
Za 42,7 milijona evrov škode so ujme februarja povzročile v gospodarstvu, škode na železniški infrastrukturi pa je za 40,9 milijona evrov, kažejo podatki, ki jih je v ponedeljek potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Škode na vodotokih je za 26,8 milijona, škode na stvareh za 12,8 milijona, škode na državnih cestah za 8,8 milijona in škode na kulturni dediščini za 2,7 milijona evrov. Gre za škodo, ki je nastala na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem ter v ljubljanski, podravski, posavski, severnoprimorski,vzhodno- in zahodnoštajerski ter zasavski regiji.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos, kar pomeni, da je dosežen limit za evropsko pomoč.
Vlada po pomoč v Bruselj
Vlada bo tako gospodarskemu, kmetijskemu in obrambnemu ministrstvu naročila, naj pripravijo vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU. Gospodarskega ministra Metoda Dragonjo pa bo pooblastila, da vlogo za pomoč posreduje Evropski komisiji.
Vlada bo pristojnim ministrstvom naložila še, naj pripravijo program odprave posledic neposredne škode na stvareh, gradbenoinženirskih objektih, v gospodarstvu, kulturni dediščini, na državnih cestah, v gozdu in na gozdnih cestah, železniški infrastrukturi in vodotokih.
