Sindikati so prepričani, da se želi z vnosom ustavne omejitve zadolževanja omejiti pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, saj se večina pravic veže na javna sredstva.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, poleg tega, da so se parlamentarne stranke soglasno dogovorile za tovrstno spremembo ustave, ni mogoče spregledati sporočila predsednika vlade, da je treba ustavo spremeniti "tudi zato, da bi omejili voljo ljudi, da bi na referendumih odločali o zadevah, ki lahko vplivajo na državni proračun". Sprejetje ustavnega pravila bi namreč dalo ustavnemu sodišču podlago, da bi takšne referendume označilo za protiustavne, pravi Semolič.
Politiki so tudi skrbno izbrali čas za takšno odločitev – ko ni opozicije in stranke upajo, da bodo postale del vladne garniture, meni Semolič in opozarja, da referendum o predlaganih spremembah ustave ni mogoč prek zbiranja 40 tisoč podpisov državljanov, ampak le prek poslancev.
GZS predlaga še omejitev javne porabe
Gospodarska zbornica Slovenije na drugi strani pozdravlja torkov dogovor predsednikov parlamentarnih strank o vnosu zlatega pravila v ustavo, poleg tega pa predlaga še omejitev javne porabe. Za znižanje javnega dolga namreč ne zadošča le njegova omejitev, ampak je treba nujno ob tem določiti še zgornjo mejo dopustne javne porabe. Poraba se po mnenju GZS tako lahko financira tudi skozi višje davke in s pomočjo drugih virov, ki močno vplivajo na gospodarstvo.
Kot spominjajo v GZS, že dlje časa opozarjajo, da javna poraba narašča prehitro in zato predlagajo, da se ta tudi z ustavno normo omeji. Zbornica predlaga mejo pri 42 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), s postopnim nižanjem za dve odstotni točki letno.
"Politiki se bojijo ljudi"
Zlato pravilo bi po mnenju sindikatov omejilo pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, ker se večina pravic veže na javna sredstva – socialne pravice, pravice iz zdravstva in pokojninskega sistema ter drugo.
"Očitno se politiki bojijo ljudi," ocenjuje Semolič in dodaja, da bi ljudem pripadla le pravica, da gredo vsake štiri leta na volitve, tu pa bi se demokracija končala.
Semolič se sprašuje, zakaj se v ustavo ne zapiše, da brezposelnost ne sme porasti prek pet odstotkov ali da ljudje ne smejo pasti pod prag revščine.
"Omejitev javne porabe ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic"
Glede pomislekov o učinku nižje javne porabe na socialne pravice pa na GZS pojasnjujejo, da sama omejitev javne porabe ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic. Prepričani so, da se lahko učinkovito zniževanje javne porabe zagotovi tudi in predvsem s kakovostnim upravljanjem z javnimi financami in boljšim nadzorom nad porabo v celotnem javnem sektorju.
Na GZS so kljub temu mnenja, da je dogovor o vnosu zlatega pravila v ustavo pomemben dosežek in dobra novica. "Toda pot od določitve tega odstotka in spremembe ustave do tega, kako po novih merilih deliti proračun, je dolga in naporna," opozarjajo na zbornici.
Sindikati: "Položaj bi se poslabšal"
V ZSSS menijo, da je mnogo bolj kot javni dolg usodna nelikvidnost in prezadolženost podjetij, prezadolženost bank in premajhno povpraševanje. Vse politike in socialne partnerje bi moralo po mnenju ZSSS združiti vprašanje, kaj storiti, da bi prišlo do novega investicijskega ciklusa in gospodarske rasti, ki bi dala nova delovna mesta.
Po mnenju ZSSS bi se z zlatim pravilom v ustavi tudi drastično poslabšal položaj javnih uslužbencev, saj da bi se lahko kadarkoli posegalo v njihov položaj, vsako nasprotovanje pa bi se lahko štelo za protiustavno početje.
Gospodartveniki: "Izboljšala bi se konkurenčnost pogojev poslovanja"
Po oceni GZS se je treba dogovoriti še o celi vrsti ukrepov, ki bi zagotavljali nižjo, a učinkovito javno porabo. Pri tem zatrjujejo, da ti ne smejo dodatno slabšati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
GZS tako predlaga ustavno določeno ustrezno kombinacijo omejitve javnega dolga in omejitve javne porabe.
Kot so prepričani, bi vzpostavitev sistema vzdržnih javnih financ in učinkovitega javnega sektorja zagotovila, da se država ne bo več nesorazmerno zadolževala hkrati pa bi se z vzdržnim davčnim bremenom izboljšala tudi konkurenčnost pogojev poslovanja.
Poje: "Vprašljiva pomoč drugim državam"
Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je opozoril, da še vedno niso dobili podatkov o učinku 90 varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti leta 2008 in kasneje. Vlado so večkrat opozarjali na rezerve pri poteh v tujino, podjemnih in avtorskih pogodbah ter študentskem delu, izdatkih za blago in storitve, na nepreglednost postavk, kot so operativni stroški in povečan obseg dela.
Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič je opozoril na novelo zakona o javnih financah, ki je del paketa šestih zakonov, ki jih je vlada prejšnji teden poslala v DZ, in sicer da omogoča izjeme od pravila o zadolževanju, ki bi bil po predlogu postavljen pri 48 odstotkih BDP. Tako bi se lahko proračun zadolžil za odplačilo glavnic državnega proračuna, ki bi zapadle v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih, država bi se lahko tudi zadolžila za posojila kreditnim institucijam in zagotavljala poroštva do treh milijard evrov za zadolžitev kreditnih institucij.
Pahor za spremembe, do katerih pa vodi "trnova pot"
Premier Borut Pahor ocenjuje, da je v pogajanjih o vsebini zlatega pravila pričakovati še mnogo različnih stališč in dilem, o čemer pričajo tudi podobni postopki v nekaterih drugih članicah območja evra.
Vseeno pa se je treba po Pahorjevih besedah zavedati, da med voditelji območja evra obstaja strinjanje, da mora biti obveznost izravnanega proračuna oziroma omejitve dolga tako stroga, da vlade, če je ne spoštujejo, padejo. Za to je najbolj primerna sprememba ustave.
Pahor tako meni, da kljub načelnemu dogovoru predsednikov parlamentarnih strank postopek ne bo šel gladko. To, da je politika dosegla soglasje, je po njegovem prepričanju izjemnega pomena, a s tem je politika šele začela pot, ki bo trnova.
Ker pa pričakuje, da bo v fiskalnem paktu, ki sedaj nosi ime pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije, pisalo, da mora iti novo fiskalno ali zlato pravilo v ustavo. To pravilo sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". V tej luči je po njegovi oceni prav, da Slovenija pri tem ne zaostaja.
smo že zdavnej odstopili iz združenja lenuhov,oderuhov,lažnivecev ,ki se danes imenuje sind-ikati.....komu naj zaupamo svoje članarine??sindikatom ki delajo po naročilu delodejalcev?? (vlade iza kolisja) nismo več tako naivni..
Vsi, ki plačujete še članarino za razne sindikate in tole zvezo sindikatov - dajte se vprašati, kaj so naredili za vas v vseh teh letih? Ker se gospodje nimajo namena umakniti sami, kar je razumljivo, saj drugih služb, kjer nič… ...prikaži več ne delaš in si lepo plačan pač ni veliko, je kocka na vas. Nehajte jih podpirati, lepo vas prosim. Kar se pa samega članka tiče, seveda, bravo, vendar pod pogojem, da se omeji tudi javno porabo.
Temu butali se niti ne sanja, da je treba nekje ustvaritii, da lahko deliš. Nikoli v življenju ni delal le služboval je in bil navaden pucflek komunistični kliki. Lahko bi na FDV predaval, kako brez dela lagodno in brezstresno preživeti… ...prikaži več od rojstva do smrti. Polna usta. Če bi obstajala v DZ vlada z ustavno večino, bi imel polne gate.