Sindikati Goloba brez milosti postavili na laž

Plačna reforma naj bi osnovne plače spravila v enoten in primerljiv sistem, je v DZ povedal premier Robert Golob. Pri razmerjih, o katerih govorijo, gre po njegovem za razmerje med osnovnimi plačami, med tarifnimi sistemi. Te vidi kot eno od ključnih točk, ki jih morajo spremeniti. Če ne bodo spremenili teh, potem ne morejo nasloviti ničesar.

Nobena od posameznih sindikalnih skupin po njegovem opažanju nima posluha za to, da se je nekaterim, denimo tožilcem, plača od uveljavitve veljavne reforme v resnici samo zmanjševala. "Kljub temu se tožilcem plača ne sme dvigniti, ker bodo sicer štrajkali vsi ostali. Zato o pravičnosti res ne moremo govoriti znotraj sedanjega sistema," je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice, ki ga je zanimala načrtovana pot za odpravo plačnih neenakosti med poklicnimi skupinami zaradi dodatkov.

Nerazumljivo mu je, da ima toliko uslužbencev najvišjo oceno

Poleg osnovnih plač in tega, da noben ne sme biti pod minimalno plačo, pa je ključno, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili preglednost nad dodatki, je poudaril. Še bolj pomembno se mu zdi, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti. Ta delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse ostalo - do nje so praktično upravičeni vsi ali pa noben, ugotavlja. Kot nerazumljivo ocenjuje to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo oceno.

Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogleda osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. "Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne," je odločen.

Predlog za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem pa so zahtevali sindikati javnega sektorja, ne pa vlada, je pojasnil. Po njegovem so sindikati tisti, ki hočejo višje plače, in sicer z namenom, da bodo imeli najbolj sposobni možnost napredovanja pri osnovni plači. Verjame, da bo zdravstvena reforma dala jasen odgovor glede tega, kakšne so primerne plače v zdravstvenem sektorju.

Štrukelj: Tega nismo nikoli predlagali

Stavka sindikata vzgoje in izobraževanja SVIZ pred vlado. Anže Petkovšek

Pogajanja o teh izhodiščih so se po njegovih navedbah šele začela, v KSJS pa se bodo do njih opredelili na pogajanjih, ki bodo v petek.

Od predsednika vlade pričakujejo opravičilo za izrečene besede, od ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pa pojasnilo glede vladnega predloga nove plačne lestvice. V skladu z njim bi bila namreč velika večina delovnih mest razporejena do sredine nove plačne lestvice, zgolj funkcionarji in nekateri izbrani javni uslužbenci pa pri vrhu. S tako luknjo, ki bi nastala vmes, se nikakor ne morejo strinjati, zato pričakujejo, da se bodo skozi pogajanja razmerja med plačami ustrezno uredila.

dezurni@styria-media.si