Težava, ki je po mnenju Srečka Šestana skupna vsem regijam: tudi po epidemiji se bodo pojavljale ne le zdravstvene, temveč tudi socialne in psihosocialne težave. "Tu bo treba na državnem nivoju narediti še več kot zdaj, bojim se, da jim bomo morali tudi drugi pomagati," je opozoril.
Kot poveljnik Civilne zaščite namreč Šestan s predsednikom države Borutom Pahorjem obiskuje regionalne štabe Civilne zaščite in skupaj komunicirata s člani štaba. "Tako lahko predsednik dobi namig, da bo lahko z vodstvenini strukturami kakšno težavo izpostavil," je na novinarski konferenci vlade poudaril Šestan.
V drugem valu epidemije Civilna zaščita opravlja drugačne naloge kot v prvem
"Civilna zaščita opravlja mnoge naloge, s katerimi se do zdaj še nikoli ni soočila," je pojasnil poveljnik Civilne zaščite, saj so v prvem valu opravljali precej drugačne naloge v primerjavi z drugim valom.
V prvem valu so se posvečali predvsem sprejemu in skladiščenju osebne varovalne opreme. "Razdeljeno je bilo več kot 35 milijonov kosov različne opreme, sodelovalo je veliko število pripadnikov, zagotovili smo 143 zabojnikov za zdravstvene zavode in domove za starejše, Rdeči križ je pomagal policiji na mejnih prehodih, pri oskrbi ranljivih skupin, pri razkuževanje objektov pa so sodelovale predvsem gasilske enote," je povedal Šestan. Skupaj je v prvem valu sodelovalo več kot 206.000 pripadnikov Civilne zaščite.
V drugem valu pa so se bolj posvetili pomoči zdravstvu tako na občinskem kot tudi na državnem nivoju - materialno in kadrovsko. Pomagali so vzpostaviti dodatne kapacitete v bolnišnicah in jim pomagali s kadrovsko okrepitvijo, na lokalnem nivoju pa so pomagali vzpostaviti rdeče cone. V Postojni so denimo skupaj pripravili kar tri rdeče cone.
Civilna zaščita je pomagala tudi pri organizaciji točk za množično testiranje, prejšnji teden pa so že četrtič izvedli tudi razvoz hitrih testov na vse lokacije zdravstvenih domov. To bodo počeli tudi v prihodnje, je zatrdil Šestan. "Prepričan sem, da je bila naša koordinacijska naloga dobro izpeljana v obeh valovih," je ocenil delo Civilne zaščite.
Želijo si, da bi lahko delo organizirali drugače
Državni načrt je danes aktiviran že 124. dan, kar je bistveno več kot kdajkoli doslej. A kljub temu je v drugem valu sodelovalo manj pripadnikov kot v prvem, okrog 170 tisoč, je povedal poveljnik Civilne zaščite. V prvem valu je denimo v povprečju na dan sodelovalo 2600 pripadnikov, v drugem le 1300.
A kot je povedal Šestan, si tudi sami želijo, da bi se državni načrt prilagodil trenutnemu stanju, kar usklajujejo z ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). "Če nič drugega, gre za vsakodnevno pripravljanje poročil, za kar potrebujemo določeno število ljudi na vseh nivojih, od občin do države. To je zanje dodatna obremenitev, zato ne morejo izvajati svojih stalnih nalog," je pojasnil. Načrt je sicer vezan na epidemijo, kar pomeni, da bo končan, ko bo epidemije konec, a bodo v Civilni zaščiti iskali možnosti za drugačno organizacijo dela.
lepo, da je še vedno toliko prostovoljcev, ko so pripravljeni pomagati tudi v najhujših razmerah.