"Ko sem se hotela prijaviti, mi je svetovalka na zavodu za zaposlovanje rekla, da se ne morem. Lahko pa bi se, če bi bila Rom. Ker sem Slovenka, sem torej diskriminirana," ocenjuje Anita Urbančič. Ta mlada, visoko izobražena Koprčanka, ki je pred specializacijo iz menedžmenta, je zaradi krize pred štirimi meseci ostala brez službe.
"Zakaj moram jaz na zavodu vegetirati in biti na tleh dve leti, medtem ko se lahko Rom, ne glede na trajanje brezposelnosti, takoj vključi v sistem javnih del," sprašuje in poudarja, da ni nacionalistka, le na nepravičnost bi rada opozorila. Prijaviti se je sicer nameravala za delo v sklopu javnih del v enem od obalnih kulturnih društev, ki se več kot deset let ukvarja z uvajanjem inovativnih praks na področju izobraževanja, intermedijskih umetnosti in sonaravnega razvoja.
Na zavodu nam niso znali odgovoriti na vprašanje, ali takšno prakso poznajo tudi v tujini; prav tako niso odgovorili na pristojnem ministrstvu.
Večina brez izobrazbe
V Sloveniji so med brezposelnimi Romi le trije z visoko izobrazbo. Januarja je bilo na zavodu prijavljenih 2.467 ljudi, ki so se izrekli za Rome; od tega jih ima 2.154 prvo stopnjo izobrazbe (nedokončano osnovno šolo).
Odločitev, da se Romi lahko vključijo v javna dela ne glede na to, koliko časa so prijavljeni na zavodu, temelji na leta 2010 sprejetem programu ukrepov za znižanje brezposelnosti pripadnikov njihove skupnosti ter povečanje njihovega socialnega vključevanja in dostopa do trga dela.
