Jože Mencinger, ekonomistV EU se torej pojavlja nekaj, čemur pravim jugoslovanski sindrom, saj se vse pogosteje pojavljajo obtožbe o tem, kdo koga bolj izkorišča.
Evropska unija v nedeljo praznuje sedmo obletnico doslej največje širitve v svoji zgodovini.
"Doslej je bila Evropa prihodnost Slovenije, zdaj je Slovenija prihodnost Evrope," je leta 2004 na praznik dela, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU), vzhičeno vzkliknil takratni predsednik vlade Anton Rop.
A sedem let članstva Slovenije v evropski integraciji očitno ni bilo pravljičnih, saj se nihče od najvišjih slovenskih politikov, kot piše Večer, ne predsednik države ne predsednik vlade ne predsednik parlamenta, v svojih javnih nastopih okoli prvega maja ni spomnil sedme obletnice slovenske priključitve EU, s čimer je bil izpolnjen največji strateški cilj slovenske zunanje politike.
"Alternative ni bilo"
"Vstop v EU pred sedmimi leti razumem kot zasilni izhod. Kaj pa bi drugega storili, kot vstopili v EU? Alternative ni bilo. Jasno pa je, da smo medtem izgubili atribute državnosti, vsaj glede ekonomije smo postali evropska regija in v tem smislu nismo več država. Nimamo svojega denarja, svoje fiskalne politike, mej in sistema. Smo dežela znotraj EU, a ne namigujem, da je to slabo. V tem pogledu pač nismo več država," po sedmih letih vstopa v EU meni ekonomist Jože Mencinger.
Po njegovem bo EU slej ko prej podobna Jugoslaviji, saj se sooča s podobnimi problemi. "Obstajajo velike razlike v razvitosti, nacionalni interesi prevladujejo nad skupnimi. V EU se torej pojavlja nekaj, čemur pravim jugoslovanski sindrom, saj se vse pogosteje pojavljajo obtožbe o tem, kdo koga bolj izkorišča. Seveda vse to ne pomeni, da sem evroskeptik. Navajam le, kaj bo, če Evropa razpade, kar se mi zdi realna možnost, če se bo kriza še dolgo nadaljevala. Če bo kriza dolgotrajna, je to seveda mogoče, saj že danes govorijo o Evropi dveh hitrosti in to po svoje že pomeni začetek razpadanja," je dejal.
Z evrom smo "izkusili" največ
"Sedem let priča o tem, da ima EU pozitivne in negativne plati," pa meni Milan Brglez, strokovnjak za mednarodne odnose. "Morda najbolj oprijemljiva in neposredna izkušnja, kar smo jih imeli, je bila uvedba evra. Hkrati pa je ta zadeva takoj potegnila za seboj na eni strani zvišanje cen, na drugi pa ukrepe za zaščito evra."
Povrh vsega je EU prinesla novo dimenzijo v zunanji politiki, a tudi za mlade, še meni Brglez. "Lahko si predstavljamo, da bi bili mladi danes bistveno bolj uporniški, če ne bi imeli izhoda. Izhod pa imajo vsaj tisti, ki so uspešni v evropskem prostoru, ki je veliko bolj dosegljiv," je dejal.
Z vsako širitvijo "več Evrop"
"Ne bi rekel, da bo EU doživela konec, četudi vse več govorimo o Evropi dveh hitrosti," je za Večer še pojasnil Brglez. Dejal je, da je EU vedno delovala tako, le da se temu ni vedno tako reklo.
"Z vsako širitvijo je bilo na voljo manj sredstev za države, s katerimi se je EU širila. Vsaka širitev ustvarja nove priložnosti za 'staro' Evropo. Več ko bo širitev, večja je možnost, da bo Slovenija na tej strani, ki bo imela več ugodnosti od vsake naslednje širitve. Z vsemi valovi širitev je nastajalo več Evrop. Več Evrop imamo tudi, ko gre za evro. In če bo še znotraj evra nastalo več tokov, je vprašanje, ali bomo sposobni vsemu temu slediti. Tukaj bi utegnila biti Slovenija ogrožena, če ne bo med državami, ki bodo tako ali drugače skrbele za evro. Treba pa je tudi premisliti, kaj vse je treba za to prispevati. Tega nismo bili vajeni, zdaj pa se moramo priučiti te nove razsežnosti, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti. In nekatere niso nič prijetne, a jih je treba izpolniti, če želimo iz tega izhajajoče pravice."
