Začetki krize, ki jo je izzvalo napihovanje nepremičninskega balona v ZDA, segajo v čas brezglavega izdajanja hipotekarnih kreditov v začetku 21. stoletja, večinoma brez ustreznih jamstev za odplačevanje.
Finančna podjetja so nato ta hipotekarna posojila predelala v vrednostne papirje in jih prodajala naprej ter s tem okužila ves svet. Kriza se je začela napovedovati leta 2007, ko se je nepremičninski trg v ZDA ohladil, bankrot Lehman Brothersa pa jo je poglobil do konca.
Vlagatelji na Wall Streetu se 15. septembra 2008 spominjajo kot "črnega ponedeljka". Konkurenčno investicijsko banko Merrill Lynch je kupila banka Bank of America, ki ima zaradi tega še danes težave, Lehmanov bankrot pa je zamajal zaupanje v finančno industrijo, kreditiranje se je praktično ustavilo, borzni indeksi so zgrmeli navzdol.
Nato so nekaj časa nihali, vendar se je trend padanja ohranil vse do marca 2009, ko je Dow Jones padel na najnižjo vrednost nekaj nad 6600 točk.
V težavah se je znašlo vse več finančnih družb in ameriška vlada je še v istem tednu napovedala 700 milijard dolarjev vreden paket ukrepov za pomoč finančni panogi. Sledile so vlade po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Da bi spodbudili financiranje, so centralne banke začele zniževati obrestne mere, države pa pripravljati ukrepe za pomoč celotnemu gospodarstvu in ohranitev delovnih mest.