"Še doma varčujemo s srebrnino"

Ravno prejšnji teden ste v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ugotavljali, da sezona ni najboljša, in sicer je upadlo število domačih gostov. Slovencem primanjkuje denarja za počitnice?
V prvih osmih mesecih smo imeli šest odstotkov manj domačih gostov, po drugi strani pa šest odstotkov več tujih. Toda domači gosti predstavljajo več kot polovico vseh, zato se skupno pozna upad. Razmere v gospodarstvu se vedno odslikajo v turizmu. Ko odpremo časopise, smo gotovo bolj prestrašeni kot prej, kar se odraža tudi v tem, da malo “domače srebrnine” raje privarčujemo za poznejše obdobje. Hotelske namestitve trpijo manj kot denimo apartmaji in kampi; to so cenovno najbolj občutljive skupine. Nekateri so si v preteklih letih še privoščili dopust, si sami kuhali, danes pa morda ne. Pozna se tudi pri koriščenju spremljevalnih storitev, pri hrani, pijači, masažah in podobnem.

Na hrvaški obali pa je bila sezona boljša od lanske, čeprav so prav tako kot v naših zdraviliščih občutili upad števila domačih gostov, Slovencev in Italijanov.
Hrvaška je evropski biser, kar se tiče morja in plaž. Ogromno je bilo odpovedi potovanj v Grčijo na nemškem trgu, kar se je prelilo na hrvaški trg. Podobno je bilo že lani zaradi severnoafriške krize, ko so odpovedali Tunizija, tudi Turčija, predvsem pa Egipt.

Ste tudi v zdraviliščih nekoliko pridobili zaradi povečanega števila tranzitnih gostov?
Nekaj malega. Predvsem gre za goste, ki naredijo po eno nočitev. Najbolj se to pozna pri Nizozemcih, ki jih je bilo 39 odstotkov več kot v istem obdobju lani; prehiteli so celo Nemce.

Kako je to mogoče?
Smo zelo dejavni na nizozemskem trgu: predvsem se dogovarjamo s tamkajšnjimi organizatorji bivanja v počitniških prikolicah. Gre za specializirane agencije, poleg teh pa imajo še podobno združenje, kot je naš AMZS, ki za svoje člane že desetletja zares temeljito dela na tranzitnih poteh. Nizozemci se tako ustavljajo v tistih zdraviliščih, ki imajo kampe ali prostor za avtodome in počitniške prikolice.

Ali poznamo profil povprečnega domačega gosta?
Imamo tri tipe domačih gostov: poleti, ko so v ospredju zunanji bazeni, tobogani in drče, imamo največ družin z otroki vseh starosti. Pred glavno sezono in po njej je največ starejših, tistih nad 50, tretja skupina, ki je zelo prisotna, pa so mladi pari, ki se odločajo za sprostitev po naporni službi, razne programe proti izgorelosti in razstrupljevalne programe, ki so vse bolj priljubljeni.

Kateri gosti pa največ zapravijo?
Včasih so bili to Italijani, danes pa je kriza pri njih udarila zelo močno. V preteklosti so italijanski gosti pri enem tednu bivanja rezervirali za tisoč evrov dodatnih storitev. Danes jih je kot prvo manj, hkrati pa iščejo storitve z 20- ali 30-odstotnim popustom. Tako je italijanski trg udarjen dvakrat. Toda nadomestili so jih gosti iz Rusije, ki pri nas ostanejo v povprečju od 10 do 12 dni. Njihov program vključuje zdravstvene storitve. Ruski gost je tako dvakrat na dan na tretmajih, pije najdražja vina, najdražji šampanjec, najame avtomobil z voznikom, se zapelje po nakupih v Milano, Benetke, na Dunaj, če je treba, najame tudi letalo – zanje ni ovir. K nam prihajajo tako bogati gosti, da si ne znamo predstavljati. So pa to gosti, ki se ne želijo izpostavljati javnosti; v nasprotju z estradniki, ki recimo pridejo na Hrvaško.

Pa jih dohajamo z ustreznimi nadstandardnimi storitvami?
Seveda, zlasti Rogaška Slatina in Portorož, tam recimo v kombinaciji s hotelom Kempinski. To je neke vrste luksuzni turizem z apartmaji, katerih cena presega tisoč evrov na noč. Redki niso niti arabski gosti, ki jim moramo na primer zagotoviti halal hrano, zasebno uporabo savn, ločeno za moške in za ženske. Ko pride ena takšna arabska družina, zasede tudi celotno nadstropje hotela, njihov račun po enem tednu pa je na koncu višji, kot če prideta dva ali trije avtobusi gostov z evropskih trgov.

Vendarle se približujejo krompirjeve počitnice, ko verjetno pričakujete domače goste. Kako boste omejili upad števila domačih nočitev?
Vsako zdravilišče išče svoj način, kako obdržati delež gostov. Počitnice so ena od priložnosti, takrat bomo verjetno polno zasedeni, toda treba je vedeti, da je to le eden od 52 tednov v letu. Nekatera zdravilišča se odločajo za širše akcije, ko nagovarjajo s cenovno ugodnimi programi – takrat so v ospredju otroci in družine. Smo v času, ko se gosti odločajo ne le v ultra zadnjem hipu, pač pa dobesedno v ultra zadnji minuti. To dostikrat pomeni, da gost pokliče v petek in preveri, ali lahko še isti dan pride. Tu je treba znati dobro krmariti, da gosta seveda pridobiš in da imaš hkrati tudi neko ekonomsko računico.

Kaj pa je v zdraviliškem turizmu pravzaprav trenutni vodilni trend? Časi, ko so bili pomembni bazen, savna in masaža so verjetno minili.
Definitivno specializacija. Včasih je bil trend zgradimo vsi centre dobrega počutja, vsi ponujajmo masažo, tajsko, takšno in drugačno ... Toda ta ponudba je preplavila vse, tudi hotele, ki niso zdraviliški – danes ima skoraj vsak hotel bazen. To ni več konkurenčna prednost. Še vedno sicer poudarjamo zdravilne učinke vode kot take, toda ne ostanemo samo pri vodi. Izpostavimo recimo pohorsko šoto ali pa solinsko blato – za talaso terapijo, ki uporablja morske oziroma obmorske materiale, kar nas loči od denimo madžarskih, čeških pa tudi avstrijskih zdravilišč. Zdravilišče, ki ima neko specifično vodo, dokazano učinkovito pri revmatskih obolenjih ali za srčno-žilni sistem, bo nagovarjalo tiste, ki imajo težave s tem. Velik trend so še tako imenovani selfness programi, kjer posameznik naredi nekaj zase, za svojo dušo in telo, seveda ob podpori zdravnikov in fizioterapevtov – ne priučenih terapevtov, ampak pravih strokovnjakov.

Ko ste prejšnji teden predstavili rezultate prvih osmih mesecev, ste dejali tudi, da si vlada z ukinitvijo samostojne Slovenske turistične organizacije (STO) “žaga še tisto zadnjo tanko, a trenutno še kako živo vejico, ki v skupno blagajno prispeva kar 10 odstotkov deleža v BDP”. Kaj novega zdaj veste o združeni agenciji, STO skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije ter Tehnološko agencijo Slovenije?
Bore malo. Vsi se zavedamo nujnosti racionalizacije in tega, da je mogoče najti določene sinergijske učinke. Ampak specifika turizma in njegove promocije je za tako majhno državo, s takšno neprepoznavnostjo na svetovnem trgu, kjer je konkurenca kakih 180 držav, zelo pomembna. Če ne bo enotne agencije, ki bi skrbela za promocijo, bomo take izjave, kot jih izrečejo naši vodilni politiki, še s početverjenim proračunom težko zgladili. In tu je podoba Slovenije kot turistične destinacije zelo na udaru. Če bomo na svetovnih borzah nastopali s še manjšimi sredstvi, bomo porinjeni na obrobje. Poleg tega ne pričakujemo, da bi domači trg v naslednjih treh letih zrasel, kvečjemu se bo zmanjšal, 9.300 postelj v hotelih pa bo treba napolniti.