Država je že poleti leta 2020 za upokojence uvedla brezplačne vozovnice Integriranega javnega potniškega prometa, ki se lahko uporabljajo tako v medkrajevnem avtobusnem in železniškem prometu po vsej državi kot tudi v mestnem prometu v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, Novemu mestu, Jesenicah, Celju in Krškem. Poglavitni namen uvedbe brezplačnih vozovnic, ki ga je realiziralo takratno ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek, je bilo omogočiti večjo mobilnost upokojencev, pri čemer se to ne bi poznalo pri njihovih pokojninah.
Odločitev je takrat marsikdo pozdravil, predvsem upokojenci, ki so jo sprejeli odprtih rok. To se je kazalo pri zanimanju, ki je po koncu ukrepov za preprečevanje epidemije covida-19 skokovito naraslo. Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ima brezplačno vozovnico za uporabo javnega potniškega prometa že 230.000 upravičencev – večinoma gre za upokojence, med njimi pa je tudi nekaj imetnikov kartice invalida in vojnih veteranov. Redno vozovnico uporablja 100.000 upravičencev.
V skupini Arriva, katera je poleg Nomaga glavni ponudnik avtobusnih prevozov v državi, nam povedo, da so po uvedbi dodatnih IJPP produktov in pocenitvijo vozovnic res začeli opažati povečano zanimanje za uporabo njihovih storitev. Med najbolj zasedene avtobusne relacije sodijo tiste, ki vozijo do turistično najbolj obleganih krajev v Sloveniji, kot so Koper, Izola, Portorož, Piran, Bled in Bohinj. Zaradi tega pri Arrivi redno spremljajo zasedenost avtobusov in prilagajajo njihove storitve. V dogovoru z naročnikom, tj. ministrstvo za infrastrukturo, tako v skladu s povpraševanjem in njihovimi zmožnostmi dodajajo dodatne odhode in/ali dodatne avtobuse.
Kljub temu se je predvsem poleti in ob koncih tedna dogajalo, da potniki v prometnih konicah niso mogli priti na avtobuse. Ti so bili zaradi velikega števila potnikov z brezplačnimi vozovnicami prenatrpani. Dogajalo se se, da so na prost sedež čakali nekaj ur in tisti dan sploh niso mogli priti na želeno lokacijo, bodisi v šolo ali na fakulteto. Organizirati so si morali prevoz z osebnim avtomobilom.
Do brezplačne vozovnice za vlak in avtobus so upravičene štiri skupine ljudi, ki morajo za to oddati vlogo. Če upravičenec vlogo oddaja osebno, mu vozovnico na prodajnih mestih izdajo takoj. Te skupine so: upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in starejši od 65 let. Vsi, ki sodijo v katero zgoraj navedenih skupin, za pridobitev brezplačne vozovnice ne smejo opravljati samostojne registrirane dejavnosti, biti poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnih zavodov.
Zato marsikoga ni presenetilo, ko je septembra zaokrožila vest o možnosti ukinitve brezplačnih vozovnic za medkrajevni javni potniški promet za upokojence. To je vznemirilo predvsem starejšo javnost. Takrat je pobudo o ukinitvi poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki je ukrep brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa razširil še na mestni potniški promet, komentiral z besedami: "Že zdaj se avtoceste utapljajo. Namesto da bi se upokojenci vozili z vlaki in avtobusi, se bodo pač vozili z avtomobili – s tem pa bo gneča, ki je že tako ali tako prevelika, še večja."
Vlada je javnost hitro pomirila in sprejela odločitev, da trenutne brezplačne vozovnice veljajo še vsaj do junija 2024, nakar mora MOPE znova prižgati zeleno luč za podaljšanje subvencioniranja. Slednji je odvisen predvsem od proračunskih zmožnosti. Država za zagotavljanje brezplačnih vozovnic že sedaj letno nameni nekaj manj kot 20 milijonov evrov, kar vključuje vse izpade prihodkov zaradi brezplačnih produktov po zakonu in drugih ugodnosti, kot so vikend popusti in družinske vozovnice. Kot še poudarjajo na ministrstvu Bojana Kumra, ima lahko tudi državno subvencioniranje brezplačnih prevozov svoje meje.
To očitno težav s prezasedenostjo javnih potniških avtobusov in vlakov ni rešilo, zato so na ministrstvu zatrdili, da moči usmerjajo v iskanje dodatnih možnosti. Do sedaj naj bi uvedli dodatne linije in avtobuse, prav tako naj bi spodbujali k rabi javnega potniškega prometa zunaj konic.
Prav tako je bilo govora o zaračunavanju cen prevoza upokojencem na najbolj obremenjenih medkrajevnih linij, vendar zgolj v primeru, da prej omenjene rešitve ne bi obrodile sadov. Na ministrstvu se zavedajo, da so rešitve nujne. V primeru, da ukrepi ne bodo zadoščali, septembra niso izključili možnosti ukinitve brezplačnih vozovnic v prihodnosti.
Odkar je v javnosti završalo, sta minila dva meseca. Preverili smo, koliko rešitev je bilo prelitih na papir. Iz skopih odgovorov, ki smo jih prejeli z ministrstva, sklepamo, da bore malo. Potrdili so, da s strani prevoznikov pogosto prejemajo očitke o prezasedenosti. Dejali so nam, da še vedno menijo, da je najbolj primerna rešitev uvajanje dodatnih odhodov/prihodov avtobusov na najbolj obremenjenih linijah. To so linije proti slovenski obali oz. proti Bledu in Bohinju. "Da bi zagotovili zadostno število vozil, smo v oktobru denimo odobrili 96 dodatnih odhodov avtobusov na omenjenih linijah," nam povedo. Čeprav je bila še nedavno na mizi odločitev o ukinitvi brezplačnih vozovnic, na MOPE to možnost zaenkrat izključujejo.
Pri Nomagu in Slovenskih železnicah težav nimajo
Pri družbi Nomago, kjer so v prvih devetih mesecih letošnjega leta z medkrajevnim javnim potniškim prometom prepeljali 18,5 milijona potnikov, opažajo, da se je stanje stabiliziralo. Nadaljujejo, da po septembru in oktobru, ko se trendi mobilnosti pri zaposlenih, študentih in dijakih izoblikujejo, tekom leta v večji meri ostanejo nespremenjeni.
Samo v oktobru so prepeljali več kot 120.000 potnikov s t.i. upokojensko IJPP vozovnico. Upokojenci najpogosteje koristijo medkrajevne prevoze na območju Zasavja, torej med Zagorjem ob Savi, Trbovljam in Hrastnikom, kjer so razdalje med kraji manjše. Izstopata tudi koroška in celjska regija, kjer je medkrajevni potniški promet izredno dobro povezan z mestnim potniškim prometom Celebus in sistemom Kolesce. Po njihovih opažanjih upokojenci najpogosteje potujejo proti Gorenjski in Obali.
Nomagov avtobus ob trboveljski tržnici.
Po njihovih opažanjih so pri upokojencih bolj kot posamezni dnevi ali ure trendi mobilnosti odvisni od vremena in drugih dejavnikov, na katere nimajo vpliva. "Podobno velja tudi v času glavne turistične sezone, saj trendov pri turistih ni mogoče vsakokrat natančno predvideti vnaprej. V primeru spremenjenih potovalnih navad se redno prilagajajo tudi vozni redi, pri čemer sodelujemo tudi s pristojnim ministrstvom, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi in občinami," še dodajo.
Njihove trditve podkrepijo s številkami elektronskih sporočil in klicev potnikov glede delovanja linij medkrajevnega potniškega prometa, ki naj bi bile nižje kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je veliko klicev in poizvedb potnikov zgodilo predvsem v avgustu, ko smo se v državi ukvarjali s sanacijo cestišč zaradi posledic katastrofalnih poplav.
Tudi pri Slovenskih železnicah pritožbe zaradi prezasedenosti redko beležijo, zatrjujejo celo, da jih ni več kot pred letom 2020. Po njihovih besedah med potniki niti ne prihaja do sporov zaradi prezasedenosti. Ravno nasprotno: z bontonom potnikov na vlakih so zadovoljni in z njim nimajo težav. V ta namen tudi izvajajo več preventivnega komuniciranja.
To je presenetljivo, saj pri podjetju na splošno beležijo trend rasti števila prepeljanih potnikov, tako v notranjem kot tudi v mednarodnem prometu. "Tudi zaradi višjih stroškov cestnega prevoza z avtomobili je vlak vedno bolj popularna in ekonomična izbira. V letu 2022 je bilo npr. število prepeljanih potnikov v notranjem in mednarodnem prometu napram letu 2021 višje za več kot četrtino, in sicer 14,9 milijona potnikov. Pričakujemo, da bo število prepeljanih potnikov tudi ob koncu letošnjega leta še večje kot v lanskem letu, okoli 15 milijonov potnikov," številke razkrijejo pri Slovenskih železnicah.
Potniški vlak blizu Litije.
Za zagotavljanje ustreznih kapacitet spremljajo potovalne navade, izvajajo analize tokov potniškega prometa po urah, dnevih, mesecih, izvajajo štetje potnikov in glede na napovedane dogodke načrtujejo predvidene tokove potniškega prometa. Skupine nad petnajst potnikov usmerjajo k najavi potovanja in temu prilagajajo načrtovano kapaciteto posameznega vlaka kot tudi avtobusa.
Pri SŽ se zavedajo, da povečano število potnikov pomeni potrebo po povečani kapaciteti, kar je predvsem med tednom v času prometnih konic. Takrat imajo v obtoku praktično vsa vozna sredstva in so tudi proge, kjer je povpraševanje največje, zasedene s številnimi vlaki. To jim predvsem na račun novih garnitur ne predstavlja večje ovire, saj lahko na posamezno vožnjo vlaka ponudijo večje kapacitete in s tem omogočijo prevoz večjega števila potnikov.
"V prometnih konicah, kjer je možno, večamo kapaciteto vožnje vlaka z dvojnima garniturama in z vožnjo dvopodnih (dvonadstropnih) ganitur. Seveda glede na infrastrukturne možnosti, ki so po progah različne. Predvsem si želimo dvotirnosti prog, ki omogočajo bistveno boljšo propustnost," še omenijo pri SŽ, kjer dnevno opravljajo z več kot 580 vlaki. Kmalu si obetajo dvajset novih garnitur, ki bodo izboljšale kvaliteto prevozov na neelektrificiranih progah, v letu 2026 pa bodo v svojo ponudbo razširili tudi s štirimi dodatnimi lokomotivami in dvajsetimi vagoni.
dezurni@styria-media.si
Važno je da je za kolesarjat in bajso iz 8.
Kaj če bi poklicali Ruparja ,da skliče upokojence pred avtobusne postaje v celi Sloveniji ?
In zakaj so vsi ti prevozi sploh potrebni? Plebs se vozi (avto&bus) v službe v centre mest, isto šolajoči, uradi so prav tako tam, založene trgovine tudi...Kdaj bo končno volilcem kapnilo, naj od svojih izvoljenih levodesnih voluharjev zahtevajo decentralizacijo? Pa… ...prikaži veča tranzit na vlake? Še prej pa preureditev železnice, iz francjožefovske v neko solidno logistično hrbtenico Slovenije, ki je je vsega skupaj za neko srednjeveliko evropsko prestolnico? Dvotirni križ & lokalni e-vagončki na sonce?