"Ponoči so na avtobus vstopili trije mladoletniki, sledilo je ..."

Eden izmed temeljev kakovostnega in varnega življenja vseh prebivalcev je zagotovljena javna varnost. Področje, kjer se največkrat srečamo z (ne)varnostjo, pa je zagotovo promet. Čeprav lahko za varnost v prometu največ naredimo sami, občasno nanjo nimamo vpliva. O tem smo se lahko prepričali v začetku januarja, ko se je na železniški postaji v Zidanem Mostu prevrnil tovorni vagon, naložen s transformatorsko postajo. Takrat se je v nesreči huje poškodoval češki državljan, ki je padel približno deset metrov globoko na brežino reke Save. Le dva tedna kasneje smo bili priča še eni nesreči vlaka v Novem mestu, v kateri sta bili dve osebi prepeljani v novomeško bolnišnico. Razlog za nesrečo je bilo podrto drevje, ki je bilo zunaj progovnega pasu in je padlo na železniško progo.

Čeprav Slovenci, upoštevajoč Raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije – REUS iz leta 2021, prednjačimo pri uporabi osebnega prevoznega sredstva, ne smemo zanemariti deleža rabe javnega potniškega prevoza.

Rezultati raziskave so sicer pokazalli, da le majhen delež (10 %) gospodinjstev redno uporablja javni potniški prevoz (JPP), pri čemer ga redno (1-7 krat tedensko) uporabljajo gospodinjstva v Ljubljani in Mariboru ter v Obalno-kraški regiji. Več kot četrtina, tj. 27 % gospodinjstev, nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza, dobra polovica gospodinjstev (53 %) pa ga uporablja zelo redko.

Na tem mestu se nam poraja vprašanje varnosti slovenskega javnega potniškega prometa, pri čemer se ne bomo osredotočili le na vidik nesreč v javnem prometu, temveč tudi drugih možnih oblik nevarnosti pri rabi potniškega prometa.

OKOLJE Gorenjska Električni avtobusi bodo po kranjskih cestah zapeljali leta 2023

Po mnenju družbe Nomago, ki je v minulem letu prepeljala preko 30 milijonov kilometrov, je javni potniški promet glede na vse razpoložljive podatke najbolj varen način mobilnosti. K temu so po njihovih besedah pripomogli proizvajalci avtobusov, ki so v zadnjih desetletjih naredili velike izboljšave na tem področju; današnja vozila so namreč opremljena z najsodobnejšimi varnostnimi sistemi. "V Nomagu v vozni park že več let vključujemo samo še vozila, ki izpolnjujejo najstrožje varnostne in ekološke standarde," trdijo.

V družbi je varnost ključnega pomena, zato imajo ničelno toleranco do prekrškov, ki bi ogrožali potnike ali ostale udeležence v prometu. Kot omenijo, je bilo število nesreč v preteklem letu v njihovi družbi izredno majhno: "Med redkimi primeri izstopajo predvsem situacije, ko vozniki osebnih vozil izsilijo prednost, se nepravilno vključujejo v promet in primeri z minimalno materialno škodo." Ker se zavedajo, da so razmere na cestah mnogokrat nepredvidljive, voznike interno izobražujejo o upoštevanju cestno-prometnih predpisov. Še preden voznik začne z opravljanjem voženj, ga vključijo v izobraževalni postopek, v okviru katerega poseben poudarek namenijo prav osvežitvi znanj iz Zakona o varnosti v cestnem prometu. 

kmalu Popotnik Nova oblika transporta po Ljubljani

Koliko pa je bilo primerov, ko so bili s strani ostalih udeležencev v prometu ogroženi njihovi vozniki? "Takega primera v zadnjih letih ne pomnimo. Tudi sicer imajo naši vozniki navodila, naj venomer ravnajo strpno oziroma umirjeno ter naj se ne spuščajo v nepotrebne debate ali konfrontacije s potniki," odgovorijo. V primeru nespoštovanja varnosti ostalih potnikov in kaljenja javnega reda ter miru s strani posameznika, imajo vozniki navodilo, da o primeru nemudoma obvestijo policijo, ki je edina pristojna za reševanje tovrstnih zadev. Primerov, ko potniki niso želeli spoštovati navodil pristojnih institucij, je bilo največ v času strogih omejevalnih ukrepov za zajezitev epidemije: "Večinoma je šlo zgolj za verbalno izražanje nestrinjanja, situacije pa so bile rešene mirno in brez zapletov. Po naših podatkih je v le enem primeru morala posredovati policija."

Skrb za varnost je pomembna tudi pri Slovenskih železnicah (SŽ), kjer so se prav s tem razlogom v zadnjih treh letih pridružili preventivnim aktivnostim policije v okviru evropskega združenja železniških policij RAILPOL. Prav tako pozornost posvečajo preventivni pripravljenosti in imajo vnaprej opredeljene načrte za zaščito in reševanje, izvajajo praktične vaje zaščite in reševanja, kjer sodelujejo tudi državni varnostni organi.

Večstopenjski mehanizmi za izboljševanje in preverjanje ravni varnosti so tako stalnica vseh delovnih nalog v transportnem sektorju, še posebej na operativnih delovnih mestih v prometu. Pri Slovenskih železnicah so hvaležni, da železnice ostajajo ena najvarnejših oblik prevoza: "Potovanje z vlakom je skoraj 50-krat bolj varno kot potovanje z avtom. Tudi na evropskih železnicah veljajo visoki standardi varnosti. Varnost železnic se je med letoma 2015 in 2018 v EU-27 precej izboljšala. Enak trend je opaziti tudi pri Slovenskih železnicah."

Izredni dogodki so v večini primerov posledica naravnih nesreč in zaradi ostalih udeležencev v cestnem prometu, povedo. Najpogostejši dogodki so tako povezani s predmeti, ki se nahajajo v profilu proge, kot so na primer podrta drevesa, ali pa manjši predmeti na progi, nastavljeni s strani nepridipravov. Zgodijo se tudi naleti vlaka na cestna vozila na železniških prehodih. "V slednjih primerih gre predvsem za neupoštevanje cestno-prometnih predpisov s strani udeležencev v prometu. Med pogostejše izredne dogodke štejemo žal tudi nesreče, ko osebe poizkušajo ali naredijo samomor na železniških tirih," nadaljujejo pri Slovenskih železnicah. Dodajo, da se podobni dogodki dogajajo tudi drugod po Evropi, a se številke z leti spreminjajo na boljše, "tudi na račun številnih aktivnosti železnic, izvajajo se konstantne kontrole in korektivni ter preventivni ukrepi". 

Slovenija S 1. julijem pomembna sprememba v potniškem prometu

Na tem mestu izdajo nov (negativen) trend, ki se v zadnjem obdobju zvišuje; število incidentov, ki so zlonamerno povzročeni in lahko posegajo na področje varnosti v prometu. Dvig pripisujejo povečanemu številu potnikov. "Vsekakor se pogostost incidentov spreminja, največkrat so v korelaciji s splošnim dogajanjem v družbi. Število zlonamernih incidentov je primerljivo z incidenti, ki jih beležijo druge države, tako prevozniki kot tudi upravljavci železniške infrastrukture," pojasnijo. 

"Obnašanje na železniškem območju določa Pravilnik o notranjem redu na železnici na podlagi 92. in 94. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga izdaja minister za promet. Pravilnik o notranjem redu na železnici je v celoti objavljen tudi v Ur. listu RS št. 88/08, 30/18 - ZVZelP-1 Pravilnik o notranjem redu na železnici (pisrs.si)."

  Slovenske železnice

Ko je povzročena večja materialna škoda, prekinitve železniškega prometa ali so udeležene osebe, ki so se pri nesreči poškodovale oziroma podlegle poškodbam, mora vedno posredovati policija. "S policijo odlično sodelujemo tudi, kadar je njihovo posredovanje nujno za zagotavljanje reda in miru tako na vlakih kot tudi na železniških postajah," dodajo.        

V določenih izrednih dogodkih pa so lahko ogroženi tudi strojevodje, predvsem kadar gre za nesreče z naletom vlaka na oviro na tirih. V vseh izrednih dogodkih se strojevodjem ter drugemu udeleženemu osebju zagotovi oz. ponudi psihosocialna pomoč, ki je organizirana s strani SŽ, saj ti dogodki pustijo posledice predvsem na psihičnem stanju udeležencev v prometu. "Zraven te vrste pomoči jim je nudena tudi takojšnja zamenjava na delovnem mestu. Na ta način je poskrbljeno tudi za varnost ostalih udeležencev v železniškem prometu – potnikov. Travmatičen dogodek terja primeren način in čas za rehabilitacijo," razložijo pri Slovenskih železnicah.

Z negativnimi situacijami se prav tako soočajo vozniki avtobusov ljubljanskega potniškega prometa (LPP), o čemer nam je v intervjuju leta 2021 razlagal eden izmed voznikov Robi Bevc. Njegova izkušnja se je navezovala na dogodke iz časa epidemije: "Med počitnicami so ob 11. zvečer na avtobus vstopili trije mladoletniki in me vprašali, če se lahko peljejo dve postaji. Bila je pozna ura, bili so mlajši in sem jih brez plačila spustil na avtobus. Čeprav so izgledali malce sumljivi, so se, kot obljubljeno, res peljali le dve postaji. Najprej sem se le čudil, zakaj vsak izstopa pri drugih vratih, nato pa opazil, da so ob izstopu pobrali vsa razkužila in stekli ven."

Slovenija "Zdaj imam občutek, da so nas ljudje zelo pogrešali"

Kot povedo, na njihovih avtobusih zaznavajo predvsem incidente, povezane z vandalizmom. V lanskem letu so zaznali 29 tovrstnih primerov. "Vozniki nekajkrat letno poročajo o incidentih, ki so povezani s potniki, ki kažejo vidne znake vpliva alkohola, mamil in drugih psiho-aktivnih snovi ter s svojim obnašanjem ogrožajo javni red in mir," povedo pri LPP-ju. V takih primerih morajo vozniki potnika opozoriti, naj vozilo zapusti. "Nemalokrat se tudi zgodi, da želi potnik ob izstopu iz avtobusa avtobusna vrata odpreti na silo, pri tem pa poškoduje sama vrata," dodajo. Primeri, ko morajo posredovati policisti, pa so po njihovih besedah redki.

Stanje na področju vandalizma na avtobusih se je od leta 2017, ko je bilo v porastu žeparstvo, po njihovih opažanjih sicer poboljšalo. To povezujejo z uvedbo videonadzornih kamer: "Od uvedbe naprej beležimo padec nevarnih situacij na vseh področjih. Video sistem nam omogoča, da je celotno dogajanje na avtobusu zabeleženo. Video material je zapečaten in ga posredujemo samo policiji na zahtevo, in sicer tedaj, ko pride do prijave oškodovanega. Kamere so le ena od oblik preventivnega ravnanja za višjo stopnjo varnosti na javnem prostoru."

Na zaslone nad vozniki so prav tako namestili opozorila, naj potniki skrbijo za svoje osebne stvari, potnike pa še na digitalnih zaslonih opozarjajo na možnost dejanj, ki niso v skladu z zakonom.

Predstavnica za odnose z javnostmi LPP-ja nam je med intervjujem leta 2021 še dejala, da so bili pred uvedbo nadzornih kamer na avtobusih vsa njihova vozila popisana in polepljena s čigumiji. Tega danes praktično ni več zaznati. Pri LPP-ju so imeli v preteklosti imeli težave na avtobusu številka 11 v smeri Zalog, zaradi česar so morali biti prisotni varnostniki. V nasprotnem primeru so določeni potniki avtobuse razbili, jih polili z razkužili in zažgali.

"V Javnem podjetju Ljubljanski potniški promet d.o.o. varnosti namenjamo še posebno pozornost. Ob nakupu novih vozil vedno sledimo najnovejšemu stanju tehnike. Vsi novi mestni avtobusi so opremljeni z asistenčnimi sistemi za zaznavanje pešcev, opozorilniki, ki nakazujejo na primerno varnostno razdaljo, sistemom, ki preprečuje nalet vozil, prav tako pa so opremljeni z video nadzornim sistemom. Na področju preventive skrbimo tudi za redno izobraževanje voznikov ter za tehnično brezhibnost vozil."

  Ljubljanski potniški promet (LPP)

Občasno pa so njihova vozila udeležena tudi v prometnih nesrečah. "Letno beležimo tudi prometne nesreče, kjer na srečo v večini primerov nastane zgolj materialna škoda, ali lažje telesne poškodbe. V lanskem letu smo zabeležili skupaj 203 prometnih nesreč; od tega smo za 69 prometnih nesreč nosili odgovornost mi, 134 prometnih nesreč pa so povzročili drugi udeleženci v prometu. V 129 prometnih nesrečah so se lažje poškodovali potniki ali drugi udeleženci v prometu. Opažamo, da se letno število incidentov iz leta v leto zmanjšuje, kar pripisujemo predvsem preventivnim aktivnostim," sklenejo pri LPP-ju, kjer menijo, da je za varnost na slovenskih javnih prevoznih sredstvih dobro poskrbljeno.

En mrtev Slovenija Podrobnosti ugrabitve avtobusa LPP: Znano, kdo je ugrabitelj

Policija: "Varnost na slovenskih javnih prevoznih sredstvih je zadovoljiva"

Policija nam je sporočila, da statističnih podatkov ne vodijo na način, da bi nam lahko podali kontrektne številke o primerih posredovanj policistov na javnih potniških prevoznih sredstvih. Varnost na slovenskih prevoznih sredstvih sicer ocenjujejo kot zadovoljivo. "Policisti  so  obveščeni  o  posameznih  dogodkih,  ki se zgodijo na javnih prevoznih  sredstvih,  kot  so na  primer področja kršitev javnega reda in miru  (nedostojno  vedenje ...), ali pa primeri kaznivih dejanji, kot je tatvina denarnic," sklenejo na policiji.

Z bolj podrobnimi številkami so nam postregli na Javni agenciji RS za varnost v prometu (AVP), kjer trenutno razpolagajo s podatki o kršitvah in prometnih nesrečah voznikov avtobusov od 1. januarja do 30. junija 2022. "Vozniki avtobusov so bili v tem obdobju udeleženi v 148 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 41, oziroma 28 % vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. V posledicah teh nesreč sta bili dve osebi lažje poškodovani," povedo na AVP. Pohvalijo se, da v zadnjem šestletnem obdobju ne beležijo smrtnih žrtev med potniki na avtobusih. 

Malo manj pozitivna zgodba se je zgodila v letu 2021, ko je v prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik avtobusa, umrl en udeleženec v prometu, dva sta bila hudo telesno poškodovana, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 25 udeležencev. Prav tako je lažje telesne poškodbe utrpelo šest voznikov avtobusa.

"V letu 2021 je bilo pri voznikih avtobusov ugotovljenih 618 kršitev, kar je bilo za 3 % več kot v letu 2020. Nič bolje ni bilo niti pri prometnih nesrečah, saj so bili po podatkih AVP v letu 2021 vozniki avtobusov udeleženi v 263 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 85, kar je 63 % več kot v letu 2020."

  AVP

Nič kaj zadovoljivi niso bili niti podatki o številu kršitev pri voznikih avtobusov. V preteklem obdobju je bilo namreč ugotovljenih 409 kršitev, leto poprej 312 kršitev prometnih predpisov. To pomeni, da je bilo leta 2022 kar četrtino več kršitev. "Najpogostejše kršitve pri voznikih avtobusov so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti (121 kršitev), uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav (57 kršitev) in neuporabo varnostnega pasu (33 kršitev)," povedo na AVP, kjer tematiko varnosti na javnih prevoznih sredstvih naslavljajo v segmentu nacionalne preventivne akcije Varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov. Letos bo potekala trikrat, in sicer februarja, maja in novembra, usklajena pa bo z Roadpolovimi akcijami na ravni evropskih prometnih policij, ki bodo v tem času izvajali postren nadzor.

Na AVP (poklicne) voznike avtobusov prav tako stalno opozarjajo na obvezno pripenjanje z varnostnim pasom, neuporabo mobilnega telefona, dosledno zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje in na upoštevanje cestnih razmer. "Voznike vselej pozivamo, naj za volan sedejo trezni, kar je tudi sicer predpostavka za poklicne voznike," zaključijo na AVP.