Pretežno puščavska kulturna krajina z nafto bogate savdske kraljevine ne nudi ugodnih pogojev za poljedelstvo, upadanje podtalnice v zadnjih letih pa zadaja smrtni udarec redkim umetno namakanim zemljiščem. Savdijci morajo že 80 odstotkov hrane, ki je porabijo, uvoziti, kar pa tamkajšnji vladi niti malo ne ugaja, zato je posegla po zelo daljnovidnem ukrepu.
Riž kot narodna jed Arabcev |
|
Prebivalci Savdske Arabije se v zadnjih letih čedalje bolj prehranjujejo z rižem. Povprečen prebivalec poje kar 45 kilogramov azijskega žita na leto. |
Navdušeni Etiopijci
Načrt savdske vlade, da bi domača kmetijska podjetja v tujini kupila obsežne
obdelovalne površine, je na prizanesljiv odziv za zdaj naletel le v Etiopiji. Ta vzhodnoafriška
država s kmetijstvom, ki ga je napredek zadnjih desetletij z mehanizacijo in umetnimi gnojili vred
v večji meri zaobšel, se nadeja, da se bodo Savdijci z nakupom njihovih obdelovalnih površin
zavezali vlagati v razvoj intenzivnejšega kmetijstva, to pa bi se nazadnje poznalo pri standardu
Etiopijcev, ki delajo v tem sektorju.
Savdska Arabija pa ni edina država na arabskem polotoku, ki je vrgla oko na tuja kmetijska zemljišča. Združeni arabski emirati se ozirajo po pakistanskih obdelovalnih površinah, Bahrajn pa po tajskih riževih poljih.
