V primeru britanskega državljana iranskih korenin Iraja Farrokhzadeha in domnevnega pranja denarja v NLB - kot ugotavlja komisija pod vodstvom Janija Möderndorferja - v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja in bi izvirale iz predhodnih kaznivih dejanj. Ugotovljen je bil samo en primer suma goljufije, utaje davka in pranja denarja prek NLB.
Šlo je za dokumentacijo francoskega sodnega organa, iz katerega so izhajali podatki o pranju denarja na škodo iranskega veleposlaništva v Parizu. S tem je bil marca 2012 seznanjen tedanji pravosodni minister Senko Pličanić, ki pa o tem ni obvestil policije niti ni zahteval dodatnih pojasnil.
Omenjeni primer po ugotovitvah komisije tudi ni prvi primer preboja embarga, ki je bil uveden proti Iranu. Prvi sega v leto 1979, ko je bil prvič sprejet embargo zoper Iran. Drugi je bil primer Farrokh, ki je potekal med letoma 2018 in 2010. Tretji pa sega v začetek leta 2012 in je bil zaustavljen, a ga ne smejo razkriti, ker gre za zaupno gradivo.
“V primeru štirih transakcij NLB obstaja sum, da so bile usmerjene v financiranje jedrske proliferacije in nakupa blaga z dvojno rabo, ki se lahko uporablja za civilne ali vojaške namene,” je navedel Möderndorfer.
Möderndorfer: Sankcije bi NLB lahko spravile na nivo mestne hranilnice
NLB je z iranskimi transakcijami zaslužila bistveno manj denarja, kot je bilo navedeno v javnosti, je še navedel predsednik komisije in dodal, da je bilo tega denarja nekaj več kot milijon evrov provizij. Ob tem se je banka izpostavila nesorazmernemu tveganju zaradi kršenja embarga proti Iranu. “Lahko bi izgubila možnost dolarskega poslovanja, kar spravi takšno banko na nivo mestne hranilnice.”
Politično odgovorna nekdanja Pahorjeva vlada
Za sume pranje denarja v NLB po mnenju preiskovalne komisije politično odgovorni nekdanji guverner Marko Kranjec, nekdanji finančni minister France Križanič, nekdanji minister Samuel Žbogar in nekdanji predsednik vlade Borut Pahor.
Predsednik republike Borut Pahor je v odzivu danes povedal, da leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost. Drugi pa ga nanjo niso opozorili.
Nekdanji minister France Križanič po poročanju STA zavrača politično odgovornost, ki mu jo za sum pranja denarja v NLB pripisuje preiskovalna komisija DZ. Poudaril je, da finančni minister v Sloveniji nima pooblastil za odločanje v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja. To vlogo mu jo je, kot je dodal, želel pripisati predsednik komisije.
Poleg tega je komisija izpostavila še nekdanjega člana uprave NLB Mirana Vičiča, ki je bil zadolžen za področje plačilnega prometa in je bil "dokazano seznanjen s primerom Farrokhzadeh". Zaradi krivega pričanja bodo kazensko ovadili tudi nekdanji uslužbenki NLB, in sicer Milko Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB, in Zdenko Bernik Strelec, ki je bila v tistem času odgovorna za področje preprečevanja pranja denarja v banki.
Zoper nekatere policiste podali prijavo na specializirano državno tožilstvo. Na ministrstvu za notranje zadeve so v tem primeru že izvedli notranji nadzor nad delom policije in od ministrice dobili nove usmeritve za svoje delo, je dodal, komisija pa bo po njegovih navedbah vladi predlagala še, naj obveščevalno-varnostni sistem izboljša, da bo ta bolj učinkovit.
Pritiski SDS zaradi preiskave NKBM?
Möderndorfer je izpostavil tudi, da jim komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja, SDS, ni želela posredovati dokumentacije. Zato so morali sami pridobivati enako dokumentacijo, kar podaljšalo njihovo delo.
Konec marca je bila podana tudi zahteva za njegovo razrešitev kot predsednika komisije, ker naj bi bila komisija zaradi njegovega sodelovanja kompromitirana, saj je KK Olimpije, kjer je bil predsednik, pri ljubljanski banki najelo posojilo. “Dokler smo preiskovali NLB ni bilo nobenih posebnih težav, tisti trenutek, ko so preiskavo razširili na NKBM in tisti trenutek, ko so izvedeli, da razpolagamo z dokumentom, ki bi lahko bil škodljiv tudi za njih, pa se je začel izvajati pritisk na komisijo in predsednika komisije,” je izpostavil predsednik komisije Jani Möderndorfer, ki je vseeno obžaloval, da se SDS ni odločila za sodelovanje v komisiji.
Ali je Dijana Đuđić vpletena v pranje denarja?
Zaradi kompleksnosti suma pranja denarja v Novi KBM pa bo komisija predlagala, da naj primer razišče naslednji sklic državnega zbora. “Gradivo bo dostopno,” je zagotovil Möderndorfer, ki je nadaljeval, da bodo predlagali, da se komisija osredotoči predvsem na sumljive transakcije v primeru bosanske državljanke Dijane Đuđić, pri kateri je tudi SDS najela posojilo.
Đuđićeva naj bi na NKBM odprla račun, potem ko ji ga je zaprla ena od tujih bank v Sloveniji. Do oktobra 2017 se je na tem računu odvilo "več sumljivih transakcij, znesek pa ima preko šest ničel", a je skupni znesek lahko tudi višji, saj komisija ni pridobila vseh podatkov.
Đuđićeva naj bi bila "del dobro organizirane združbe", ki je razpolagala z denarjem neznanega izvora, značilni so bili tudi dvigi gotovine. Na vprašanje, ali sta se v tej povezavi v dokumentih pojavila tudi župan Zavrča Miran Vuk in davčni svetovalec Rok Snežič, Möderndorfer zaradi zaupnosti podatkov ni odgovoril.
V primeru Nove KBM bodo kazensko ovadili nekdanjega direktorja sektorja za korporativno varnost in nazor Primoža Britovška, ki je na banko prišel na povabilo nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca. Britovšek je bil zadolžen za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav po besedah Möderndorferja za to ni imel potrebnih znanj.
Vloge nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca komisija še ni ugotovila, saj se je Hauc dvakrat izognil pričanju.
Nekdanji uslužbenec Nove KBM Primož Britovšek zavrača navedbe preiskovalne komisije DZ, ki je napovedala kazenske ovadbe zoper njega, češ da gre za laganje, podtikanje in zlorabo instituta preiskovalne komisije. Če bo komisija zoper njega vložila ovadbe, bo sam proti članom vložil ovadbe zaradi krive ovadbe. V primeru postopka pred sodišči pa bo "razkril dejansko ozadje delovanja te komisije, vključujoč imena in priimke pokvarjenih bankirjev in njihovih pomagačev, ki so zoper mene sprožili gonjo, saj sem v času svojega mandata na banki po službeni dolžnosti sprožil veliko postopkov in kazenskih ovadb pred organi pregona".
Zaključno poročilo, ki ima 600 strani, pri čemer je le del javen, del pa zaupen, je sprejela soglasno.
"ni šlo za klasično pranje denarja" in zato spet ne bo nihče odgovarjal :)
Tale Podendorfer je zelo kompetentna oseba za take preiskovalne komisije.
Jani je bil postavljen v to komisijo po direktivah murgelske udbomafije z eno samo nalogo - poiskati, pa tudi če se nič ne najde, samo to da se vtakne v ta komunistični mafijski posel Janezo Janšo. To poročati (beri drugi… ...prikaži več udbomafijski POK) v Državnem zboru "opranim" (nič več) poštenim slovenskim drugorazrednim državljanom. NIČ VEČ NE BO TAKO KOT JE BILO !