Tudi do desetkrat višji znesek od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) bodo po novem morale univerze odšteti za davek na nepremičnine. Vodstva so si enotna: davka bi morali biti oproščeni, vendar jim kljub protestu rektorske konference pri vladi ni uspelo.
Na Univerzi v Mariboru (UM) poudarjajo, da so zaradi drastičnega nižanja proračunskih sredstev že dvakrat za od pet do deset odstotkov nižali stroške, s čimer zaenkrat zagotavljajo nemoteno tekoče poslovanje. Novi davek je zato breme, ki ga kljub uspešnemu izvajanju varčevalnih ukrepov univerze ne bodo mogle pokriti z dodeljenimi sredstvi, ne da bi resno ogrozile svoje tekoče delovanje, pravijo na UM.
Le z novim denarjem
Če bo vlada vztrajala pri obdavčitvi celotne vrednosti univerzitetnih nepremičnin, bodo te preživele le, če dodatna sredstva zagotovi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Na Univerzi v Novi Gorici pa na vprašanje, kaj nameravajo storiti zaradi novega stroška, odgovarjajo: "Kaj pa lahko naredimo razen tega, da se v celoti preselimo v Italijo?"
Državni sekretar na MIZŠ Aljuš Pertinač trdi, da novega bremena univerz sicer ne pozdravljajo, a da država univerze financira, pri tem, kako sredstva porabljajo, pa so avtonomne. Pri tem upa, da denar, ki ga dobijo, upravljajo racionalno. Če zaradi davka na nepremičnine ne bi mogli izvajati javno veljavnih programov, pa "bodo priskočili na pomoč", dodaja Pertinač.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da so bile nepremičnine v lasti univerz že prej obremenjene s takšno dajatvijo (NUSZ). Pri pripravi zakona so upoštevali vladno stališče, da se določi kar se da široka davčna osnova ter da se vključi tudi nepremičnine v lasti države, občin in drugih neposrednih proračunskih uporabnikov. "Glede dela davka, ki pripada proračunu države, smo sledili cilju spodbujanja racionalnejšega upravljanja in razpolaganja z nepremičninami – na primer prodaje ali oddajanja nepotrebnih v najem, njihove polne ekonomske izkoriščenosti in tako dalje," pojasnjujejo na ministrstvu.
Višje tudi najemnine
Na Univerzi na Primorskem (UP), kjer zaradi prostorske stiske dodatnih 6.200 kvadratnih metrov prostorov za študijsko dejavnost najemajo, opozarjajo, da se bo davek najverjetneje prelil tudi v višje najemnine, za katere so sicer lani odšteli pol milijona evrov. Univerza v Ljubljani (UL) najema 12.000 kvadratnih metrov prostorov, za najem pa odšteje 1,5 milijona evrov na leto. UM najema za 215.000 evrov prostorov, dele svojih nepremičnin pa daje tudi v najem. Tako je z oddajo delov, ki niso namenjeni izvajanju javne službe (gostinski lokali, fotokopirnice, dvorane za seminarje in podobno), predlani zaslužila 380.000 evrov. Na UL pravijo, da za svoje delovanje že zdaj nimajo dovolj prostora, zato ne razmišljajo o oddajanju nepremičnin v najem.
Študentje pripravite denar.
niti ni več tako hecno, ker se taki vici stalno ponavljajo... ;)
Hecno je tole...najprej se deli denar proračuna med resorje, potem pa resor od rega istega denarja plača davek v proračun....:)