Prva naloga Združenja samozagovornikov in zagovornikov oseb s posebnimi potrebami bo sodelovanje pri novem zakonu o socialni vključenosti.
- ustanovljeno leta 2007
- seznanjajo javnost o sposobnostih oseb z motnjami v duševnem razvoju, pomagajo samozagovorniškim skupinam
- marca 2011 so imeli nove volitve v upravni in nadzorni odbor – Tadej Kramberger je postal predsednik društva. Prvi nalogi novega upravnega odbora bosta sodelovanje pri novem zakonu o socialni vključenosti ter pridobivanje novih članov.
Kaj sploh je samozagovorništvo? Samozagovorniki iz tujine zadevo preprosto predstavijo z besedami: "Vsi se učimo tistega, kar potrebujemo, vendar na različne načine. Imamo težave z učenjem, kar pomeni, da potrebujemo več časa, da razumemo pomembne stvari v življenju. To pomeni, da nas drugi ljudje ne povabijo k sodelovanju pri odločitvah o našem življenju. Drugi ljudje oblikujejo odločitve namesto nas, z nami se ne pogovarjajo, pogosto nas za mnenje niti ne vprašajo. Samozagovorništvo nam pomaga vplivati na naše življenje. Dovolite nam, da se motimo, se učimo iz lastnih napak. Ne želimo biti zavarovani pred življenjem, želimo sodelovati v njem!"
Iz Švedske v svet
Zgodovina samozagovorništva sicer sodi v 60. leta, ko so se na Švedskem osebe z motnjami v duševnem razvoju začele združevati v klube. Leta 1968 je bila sklicana prva državna konferenca, na kateri je sodelovalo 20 oseb z motnjami. Ideja se je leta 1972 razširila v Anglijo, ko je novinarka Ann Shearer pripravila prvo angleško državno konferenco za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Nato so pristopili tudi Američani in Kanadčani.
Leta 1994 so pripravili listo prepričanj, vrednot in načel, ki jih mora poznati vsak član samozagovorniške skupine.
Gre za osnovne zamisli o tem, kako naj bi bile osebe z motnjami v duševnem razvoju obravnavane. Prepričanja in vrednote smo zbrali spodaj:
