Kljunač. Po 109 letih je znamenita blejska pletnja dobila svojo rečno različico, prvo kljunasto pletnjo v Sloveniji za plutje po rekah. Dolgoletnemu pletnjarju Antonu Marjanu Zupanu se je zamisel porodila pred dvema letoma ob gledanju beneških carolin.
“To ni prva pletnja, ki sem jo izdelal, saj izhajam iz tesarske družine; osnov izdelovanja pletenj me je naučil pokojni dedek Polde Bijol. Z novostjo želim obogatiti slovensko turistično ponudbo in z njo pluti po rekah. Prav tako kot pri blejski pletnji se uporablja stoječa tehnika veslanja, ker pa gre za kljunasto barko, sem jo poimenoval kljunač,” je pojasnil Zupan.
Po zeleno luč v prestolnico
Kljunač nima strehe, zato bo mogoče pluti tudi pod zelo nizkimi mostovi, sicer pa je obdržal vse prvine pletnje. Izdelan je iz kranjskogorskega macesnovega lesa, da ga je naredil, je Zupan potreboval 400 ur; kljunač je sicer stal okoli deset tisoč evrov. “V zadnjem delu sem pridobil prostor za motor, ki mi bo pomagal pri plovbi ob močnejšem nasprotnem toku,” je dejal in dodal, da bo izvirno novost zaščitil. Na kljunaču je sicer prostora za 18 ljudi, z njo pa želi prevažati goste po Ljubljanici. “Upam, da v Ljubljani ne bom naletel na gluha ušesa in da bodo novost sprejeli. Čakata pa me še registracija in pridobitev dovoljenj za plutje po Ljubljanici,” je povedal Zupan.
