S 30 tisoč vloženimi podpisi LDS in lovska zveza opozarjata na sporno rešitev v predlogu novele zakona o divjadi in lovstvu.
Predstavniki LDS, Ekološkega foruma LDS in Lovske zveze Slovenije so uslužbencem v DZ za predsednika DZ Franceta Cukjatija izročili 30.000 podpisov peticije proti lovskemu fevdalizmu. V njej opozarjajo na spornost rešitev v predlogu novele zakona o divjadi in lovstvu, ki je na dnevnem redu januarske seje državenga zbora.
Vlada je predlog novele zakona o divjadi in lovstvu sprejela sredi lanskega julija, predvsem zaradi odločbe ustavnega sodišča iz novembra 2006, s katero je to zakonodajalcu naložilo odpravo določenih nepravilnosti v veljavnem zakonu iz leta 2004. Kot je tedaj pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc , so ključna predlagana sprememba zakona v trajanju prednostne pravice dosedanjih upravljalcev lovišč pri pridobitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Do novele kritični tako v LDS ...
Ministrstvo s predlaganim skrajšanjem časa, za katerega se podeli koncesija za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, z uzakonjenih 20 na 10 let, sporno posega v z zakonom pridobljene pravice lovskih družin, so že lani poleti opozorili v LDS. V stranki so kritični tudi do spremembe, ki prinaša pri naslednjih podelitvah koncesije popolno prednost lastnikom zemljišč in gozdov. S to spremembo je predlagatelj zakona po ocenah LDS odprl vrata, da dobesedno v veliko večino slovenskih lovišč že čez 10 let vstopijo "novodobni zasebni veleposestniki".
... kot tudi v lovski zvezi
Skrajšanju koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo z 20 na 10 let in prednostni pravici pri drugi oziroma nadaljnjih podelitvah koncesij prav tako nasprotujejo v Lovski zvezi Slovenije. Pri podelitvi koncesije se lovci zavzemajo za 20-letno obdobje, glede druge podelitve koncesije pa menijo, da morajo biti vsi v enakopravnem položaju, je po današnji izročitvi podpisov pojasnil predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope .
Slovenska lovska organizacija je v 100-letni zgodovini dokazala, da zna gospodariti z divjadjo, upravljati z lovišči ter skrbeti za habitat in živalske vrste, je poudaril Krope. "Mi se ne sprašujemo, kje bo padla žival, temveč nam gre za ohranitev te živalske vrste, " je dodal. Predlagana novela zakona po njegovem mnenju pelje v postavljanje ograj pred gozdovi.