"Bolj ko se kriza poglablja, večje je zanimanje za tečaje nemščine in več je klicev ljudi, ki iščejo informacije o zaposlitvi v Nemčiji," je o povečanju zanimanja za učenje nemščine dejala Katja Bradač z Goethejevega inštituta v Ljubljani, kjer se je zanimanje za pridobitev potrdil o znanju jezika povečalo za okoli 60 odstotkov. Po besedah Tine Kolar z istega inštituta je poleg večjega števila tečajnikov opazen tudi drug namen učenja jezika. Pred leti naj bi bil glavni vzgib Slovencev za učenje nemščine lasten interes, v času gospodarske krize pa se je tečajniki učijo predvsem zaradi pridobitve štipendije ali odhoda v nemško govorečo državo z namenom iskanja dela. Podoben trend so opazili tudi v Österreich Institutu Ljubljana. "Veliko tečajnikov nakaže željo, da bi v tujini poiskali službo," je dejal direktor avstrijskega inštituta Richard Hahn in ocenil, da "so letošnji semester začeli z dvakrat več tečaji kot lani".
"To, kar delaš, nekaj velja"
V Avstrijo se je julija preselila tudi 27-letna arhitektka Urška Vratarič, ki je na Dunaju najprej opravljala trimesečno prakso v znanem biroju, to pa ji je pomagalo najti naslednje delo. "Tudi v Avstriji v moji stroki ne zaposlujejo več. Delaš lahko prek neke vrste avtorskih pogodb, ki pa so boljše kot v Sloveniji. Prek te pogodbe plačaš le 17 odstotkov davka, delodajalec pa mora plačati prispevke. Nimam pa dopusta ter 13. in 14. plače, kar dobijo redno zaposleni," je povedala Vrataričeva, ki meni, da je znanje nemščine ključnega pomena pri iskanju dela.
"Zaradi krize doma in v drugih državah je velik naval ljudi, ki iščejo zaposlitev. V Avstriji ljudje dnevno dobivajo in zapuščajo delovna mesta. Še vedno je mogoče najti delo, a je treba biti pripravljen, da se ni mogoče nekje usidrati," je pojasnila Vrataričeva in dodala: "Kljub težkem boju za delo in trenutkom, ko bi najraje pustila vse in prišla domov, ostaja občutek, da tisto, kar delaš, nekaj velja, in imaš upanje, da si boš lahko ustvaril prihodnost, česar pa v Sloveniji žal nisem imela."
