Povečanega smradu po vaseh v okolici odlagališča Cerod v zadnjih mesecih, o katerem smo poročali včeraj, Alojz Turk, direktor Ceroda, ne zanika: "Ta je posledica tudi delovanja čistilne naprave za čiščenje izcednih voda. Že zelo majhna količina žveplovega plina, ki nastane pri čiščenju, povzroča hud smrad po gnilih jajcih."
Še nekaj mesecev
Gre za čistilno napravo, ki na Cerodu deluje dobro leto in je bila pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, brez katerega odlagališče ne bi smelo delovati. Strokovnjaki, ki proučujejo ukrepe za omilitev smradu, po Turkovih besedah ocenjujejo, da bi bilo to mogoče z oksidacijo, ki jo zdaj na takšnih napravah izvajajo le v ZDA. "V vsakem primeru bomo v naslednjih nekaj mesecih našli rešitev," obljublja Turk. Je pa prepričan, da smradu ne bodo mogli nikoli popolnoma zajeziti.
Boj za odškodnino
Prav zaradi poslabšanja življenjskega okolja Cerod plačuje rente, pojasnjuje Turk: "Od leta 2006 do danes je tako krajevna skupnost dobila 1,8 milijona evrov, Občina Šentjernej 400.000 evrov, za 340.000 evrov pa je bilo individualnih rent v Leskovcu, ki je v neposredni bližini odlagališča."
Turk meni, da se želijo šentjernejski občani z opozarjanjem na smrad dokopati tudi do prerazporeditve rent. Da imajo v mislih odškodninske zahtevke, potrjuje tudi Zdenko Antončič iz Civilne iniciative (CI) za čisto okolje in zdravo življenje.
Grožnje Cerodu II
Franc Hudoklin, šentjernejski župan, in CI za čisto okolje in zdravo življenje sta v zvezi s smradom zahtevala tudi javno predstavitev idejnega projekta Ceroda II, a Turk pravi, da dokument v tej fazi še ni zrel za javno predstavitev, saj morajo pripombe najprej podati investitorji. "S takšnim zaviranjem postopka lahko ogrozijo črpanje evropskih sredstev za 25 milijonov evrov vredno naložbo; potem bodo ostali investitorji lahko naprtili breme izvedbe županu Hodoklinu in CI," zaključuje Turk.
