Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, kakšen naj bi bil odnos diplomata do podpisa sporazuma, za katerega ga pooblasti in zadolži vlada.
Nekdanji minister meni, da je tudi diplomat v svoji službi svoboden, tako kot je svoboden vsak državljan. Prepričan je, da spada med človekove pravice tudi pravica, da na določene stvari ne pristane. Glede na to, v kakšni službi je diplomat oziroma diplomatka, pa se mora držati določenih meril. Pri tem pa so, je prepričan, meje zelo gibljive.
Dolgoletni minister je v zvezi z zapisom veleposlanice Helene Drnovšek Zorko še povedal, da je mnenje, ki je v zvezi s sporazumom, ki ga je podpisala, stvar njenega prepričanja. Do tega ima pravico in ne zdi se mu sporno, da ga javno objavi. Rupel namreč pravi, da je tudi diplomatu težko narediti nekaj, kar ni v skladu z njegovim prepričanjem.
Diplomati so po Ruplovih besedah ravno tako ljudje in državljani in imajo svoje politične in državljanske pravice. Če bi diplomatka želela ugovarjati aktu, bi to lahko naredila, morala pa bi se dogovoriti, ali ga lahko namesto nje podpiše kdo drug. Prepričan je, da je možnosti za rešitev več, da so rešitve vedno na voljo in so stvar dogovora.
Rupel je na pol v šali še dejal, da je tudi veleposlanica del sistema, ki je na neki način podoben vojaškemu. Zato sama kljub nestrinjanju s sporazumom tega ne bi mogla preprečiti.
Podpora shodu ni sporna
"Ljudje imajo pravico do svojega prepričanja," je prepričan Dimitrij Rupel, ki se mu ne zdi sporen zapis veleposlanice v Tokiu, v katerem podpira shod proti sporazumu Acta. Shod bo potekal ta konec tedna v Ljubljani.
Kljub temu pa bi bilo težave po mnenju Rupla možno rešiti drugače in se izogniti situaciji, ki je po njegovem nepotrebna.