"Nič nimamo proti, da se ob pravem času – a očitno ne sedaj, saj predsedujemo EU
–
o tem odpre evropska razprava, če bo to potrebno," je dejal minister.
Rupel tudi ni izključil možnosti tožbe glede dvojezičnih krajevnih tabel na
avstrijskem Koroškem na katerem od evropskih sodišč. Na vprašanje, ali obstaja možnost tovrstne
tožbe, je namreč odgovoril:
"Da, zakaj ne?" Ob tem je sicer zavrnil možnost sodnega postopka na evropski ravni med
predsedovanjem Slovenije EU, ocenil pa je tudi, da ne ve, katero sodišče bi bilo v tej zadevi višje
od avstrijskega ustavnega sodišča.
Dosedanje neuresničevanje odločitev avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezične
topografije na Koroškem je slovenski minister označil za
"ironičen in tragičen dogodek". Slovenija ima
"odlične odnose" z avstrijsko vlado in ohranja s svojo severno sosedo tesne politične in
gospodarske vezi. Toda na lokalni ravni predstavlja vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel problem
za slovensko manjšino, je poudaril Rupel.
Rupel o statusu Kosova
Približno 50 gostujočih novinarjev je najbolj zanimalo slovensko stališče do
reševanja prihodnjega statusa Kosova. Minister Dimitrij Rupel je dejal, da Slovenija in slovensko
predsedstvo sledita smernicam, ki jih je prejšnji mesec postavil Evropski svet. Slovenski zunanji
minister je mnenja, da bi morala civilna misija EU oditi na Kosovo čim prej, vsekakor pa bo to tema
pogovorov na sestanku zunanjih ministrov EU, ki bo 28. januarja.
Grožnje srbskega premierja
Vojislava Koštunice, da bo Srbija prekinila približevanje EU in odpovedala
sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, če bo civilna misija prišla na Kosovo, so
"lažna dilema", meni Rupel. Poudaril je, da je
"strateškega pomena, da Srbija pride bližje EU", in povedal, da se bo o tem v petek
pogovarjal s srbskim zunanjim ministrom
Vukom Jeremićem, ki se bo mudil v Ljubljani.
|
Med novinarji je največ zanimanja za slovensko stališče do položaja na Kosovu. © BOBO |
Kosovo in približevanje EU ločeni zadevi
Rupel poudarja, da vprašanj statusa Kosova in srbskega približevanja EU ne smemo povezovati, saj gre za dve ločeni zadevi, ki se bosta tudi ločeno nadaljevali, če bi se ena morda zapletla. Minister se zavzema tudi za približevanje celotnega Zahodnega Balkana EU, kar bo možno šele po ratifikaciji Lizbonske pogodbe.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo na Kosovu, je slovenski zunanji minister dejal, da pričakuje dogovor in ne enostranske razglasitve. "Vprašanje Kosova je preresno, da bi ga jemali zlahka. Gre za velik izziv, ki se ga moramo lotiti previdno, vendar ne počasi in z novimi odlašanji," je poudaril.
