Na Arsu v teh dneh gostijo delavnico o globalnem klasifikacijskem sistemu suše, ki se je udeležujejo strokovnjaki iz skupine za sušo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Namen je obogatiti zgodnje opozarjanje na ekstremne dogodke, tudi sušo, kar je pomembno za pravilen in pravočasen odziv družbe, so poudarili na današnjem dogodku.
V Evropi nismo več imuni
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so danes skupaj z gostujočimi strokovnjaki predstavili globalne, regionalne in nacionalne pristope na področju suše. V državah, ki so imele že v preteklosti težave s sušo, je razvoj monitoringa suše že bolj napreden.
"Vendar zadnja leta žal tudi v Evropi očitno nismo več imuni na sušo, niti v državah, ki so pregovorno dovolj bogato preskrbljene s padavinami, tako da bomo izkušnje poskušali zbrati in integrirati v naše delo," je namen mednarodne delavnice pojasnila agrometeorologinja z Arsa Andreja Sušnik.
Na Arsu razvili Sušomer
Na Arsu so sicer že razvili orodje Sušomer, v okviru katerega spremljajo kmetijsko, hidrološko in podzemno sušo, pri čemer sodelujejo strokovnjaki z različnih znanstvenih disciplin; od hidrologije, meteorologije, sinoptike do agrometeorologije. S sodelovanjem v okviru globalne skupine in v drugih projektih pa bodo po njenih besedah Sušomer še okrepili, da bodo bolj natančno napovedali sušo "in tudi nekako prepričali naše upravljavce, da je tovrstne alarme, ki jih izdaja Arso, treba integrirati v upravljanje s sušo, saj to nam zaenkrat v Sloveniji še ne gre najbolje".
Edina uradna oblika, ki jo imamo pri nas na tem področju, so po njenih besedah določbe v zakonu o naravnih nesrečah, ki omogočajo odškodnine kmetom v primeru suše, ko je ta že mimo. Ideja zgodnjega opozarjanja pa je, kot je poudarila, ravno v tem, da se odzovemo že prej in da imamo načrt, kako ukrepati v posameznih fazah suše, česar pa v Sloveniji še nimamo. Ob tem je navedla, da je značilnost novodobnih suš, da se kombinacija vročine in pomanjkanja dežja lahko zelo hitro manifestira v kratkotrajnih, vendar zelo intenzivnih posledicah.
Želje po enostavnem opozorilnem sistemu
Robert Stefanski iz Svetovne meteorološke organizacije je spomnil na iniciativo Združenih narodov Zgodnje opozarjanje za vse, ki vključuje opozarjanje na različne nevarnosti, denimo sušo, vročinske vale, tropske ciklone, zemeljske plazove, potrese. Po njegovih besedah je ključno, kako narediti enostaven opozorilni sistem za vlade, na podlagi katerega lahko odločevalci svetujejo prebivalcem in sprejemajo ukrepe, denimo omejijo zalivanje in pranje vozil.
Zgodovinsko je bila suša povezana s kmetijstvom, danes pa vpliva tudi na upravljavce vod, jezov, ekosistemov in tudi rečnih tokov, kar je denimo pomembno za vodni transport in turizem, je navedel.
Suša kot globalni izziv
Med prvimi, ki so razvijali monitoring suše, je bila Avstralija, v kateri je skoraj osem desetin površin opredeljenih kot sušnih ali polsušnih. Kot je pojasnila Christa Pudmenzky z ene od avstralskih univerz, njihov kombinirani kazalnik suše vključuje denimo trimesečni padavinski indeks in vlažnost tal, spremljajo tudi evapotranspiracijo in rast rastlin, pri čemer sodelujejo tudi z lastniki zemljišč.
Andrea Toreti iz Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije pa je poudaril, da je suša globalni izziv in da bo tveganje za sušo v prihodnosti vse večje. Med drugim je predstavil evropski program opazovanja suše EDORA, v okviru katerega ocenjujejo trenutna in prihodnja tveganja, povezana s sušo, razvili pa so tudi metodologije ocene učinkov suše za različna področja.
Suša? Seveda. Kovid (alias Janševa gripa)? Tudi. Vojna? Da. A pravi vzroki za te 'dogodke' tičijo povsem drugje. In sedaj me tisti, ki so podtikali vse te požare, želijo prepričati, da so ga prišli pogasit (ali pa celo samo opozarjat,… ...prikaži večt, da gori) in za to želijo še nagrado ter ugled? Gnide! Vzgojili pa smo si jih pišmeuharski volilci kar sami. Sedaj pa jamramo, namesto da bi sami poiskali resnico (pa ne na levodesnih enoumnih medijih) in iz tega potegnili kak nauk za prihodnjič.
Osem desetin, ali štiri petine?
Šušmarji!