Kljub temu, da pogajanja med socialnimi partnerji še niso končana, pa na ministrstvu za delo ocenjujejo, da so bila koristna in kakovostna. Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar ocenjuje, da soglasja ne bodo dosegli v vseh točkah, vladina želja pa je, da bi ga vsaj v ključnih točkah.
Doslej so soglasje dosegli glede izločitve socialnih transferov iz pokojninske blagajne, strinjali pa so se tudi, da je treba dejansko upokojitveno starost zvišati.
Sindikati proti predstavitvi
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo predstavitvi reforme, pred uskladitvijo s socialnimi partnerji, češ, da je namen pogajanj iskati skupne rešitve. Gre namreč za kompleksen zakon, ki ga ne gre sprejemati na hitro. Pri tem vztrajajo, da je starost 65 let kot starostna meja za polno upokojitev nesprejemljiva in poudarjajo, da bi moralo biti merilo delovna doba.
S pokojninsko reformo bi se morali vsi skupaj potruditi tudi, da bi mladi dobili zaposlitev, in sicer za nedoločen čas, da bi si prizadevali za zdravje in varnost na delovnem mestu, pa tudi za bonuse tistim, ki lahko delajo dlje, menijo v zvezi.
Pokojnine tudi del izhodne strategije
Modernizacija pokojninskega sistema je sestavni del izhodne strategije, in sicer v delu, ki govori o strukturnih prilagoditvah, poudarja minister za razvoj Mitja Gaspari. Vendar gre pri tem za ukrep, ki bo imel dolgoročne in ne kratkoročnih posledic, opozarja Gaspari.
Dve fazi
Reforma pokojninskega sistema bi po predvidevanjih vlade potekala v dveh fazah. V prvi, ki bi se predvidoma začela 1. januarja 2011 s prehodnimi obdobji do 1. januarja 2020, naj bi modernizirali veljavni pokojninski sistem. V drugi fazi, ki bi se predvidoma začela 1. januarja 2015, pa bi vzpostavili nov pokojninski sistem.
V izhodiščih je predvideno, da bi zakonsko povišali minimalno upokojitveno starost z 58 na 60 let, polno upokojitveno starost pa na 65 let.
Obračunsko obdobje za odmero pokojnine naj bi podaljšali s sedanjih 18 na 35 let. Spremenila pa naj bi se tudi valorizacija pokojnin, ki bi po novem v 50 odstotkih upoštevala rast plač, v 50 odstotkih pa spremembo cen življenjskih potrebščin.
