“Ko smo v bloku vgradili delilnike, se je račun zmanjšal na tretjino. Novembra in decembra smo plačali po 80 in 90 evrov, januarja pa le 29,” nas je opozoril bralec iz Celja, ki z družino živi v 61 kvadratnih metrov velikem stanovanju v Celju.
“Za oceno prihrankov je še prezgodaj, potrebne bodo dve ali tri ogrevalne sezone, saj je veliko odvisno od tega, kako mrzla je zima in kakšne so cene energentov,” opozarjajo v SPL. “Stavba ni z vgradnjo delilnikov nič varčnejša. Prvi bodo plačali manj, drugi enako, tretji več,” pravijo. Prihranilo pa se bo, če bodo stanovalci znižali temperaturo in ne bodo imeli ves dan odprtih oken.
Podatki kranjskega Domplana kažejo, da je bila poraba toplote v ogrevalni sezoni 2009/10, ko so imeli delilnike v manj kot polovici stavb, za 18 odstotkov manjša kot dve leti prej.
• Rezervni sklad. Če z vgradnjo delilnikov soglaša 75 odstotkov lastnikov, se lahko po zadnjem tolmačenju ministrstva za okolje stroški plačajo iz rezervnega sklada.
• Stroški. Strošek je okrog 35 evrov na delilnik, ki mora biti na vsakem radiatorju. “Ponudbe so različne, nekateri v ceno vključijo centralne enote, kjer se zbirajo podatki, drugi ne, nekateri posebej zaračunajo montažo,” pojasnjujejo v SPL. V stanovanjih, kjer je zaključen dovod centralne kurjave, je na dovod mogoče vgraditi merilnik toplote; ta stane od 150 do 350 evrov, vendar ga je pozneje treba umeriti. Dodatni stroški nastanejo z odčitavanjem in pripravo delitve – gre za približno od 20 do 40 evrov na stanovanje na leto.
Zdaj je pet do dvanajstih
Rok, do katerega morajo v vseh večstanovanjskih stavbah toploto zaračunavati po dejanski porabi, se izteče 1. oktobra. V Ljubljani so po nekaterih ocenah delilniki vgrajeni v okrog desetini stanovanj, kranjski Domplan jih ima že v 75 odstotkih stanovanj, ocenjujejo pa, da ima v Sloveniji delilnike približno pol večstanovanjskih stavb.
Ljubljanski upravniki pravijo, da od dogovora do začetka vgradnje traja približno dva meseca, potem pa še od dva do tri mesece, da se sistem preizkusi in začne uporabljati. Lastniki so namreč čakali zadnji vlak, zdaj pa imajo zmogljivosti zapolnjene tudi ponudniki.
Tržni inšpektorat tudi zaradi delitve stroškov ogrevanja zoper upravnike dobiva ogromno prijav, sporočili pa so, da lahko zadeve preverjajo le, če imajo upravniki objavljene cenike. Za nadzor nad upravniki je pristojna stanovanjska inšpekcija, za delitev stroškov za ogrevanje pa inšpektorat za energetiko in rudarstvo.
Lastniki se morajo odločiti, kolikšen delež bodo plačevali po dejanski porabi in kolikšnega na podlagi kvadrature. Pravilnik dopušča razpon od 60 do 80 odstotkov plačila po porabi. Peter Kern iz Domplana pravi, da se večinoma odločijo za razmerje 70-30, v SPL pa pravijo, da jih veliko želi več plačevati po porabi. Kdor odkloni vgradnjo, se mu toplota zaračuna po kvadraturi ogrevane površine, pomnoženi s kazenskim faktorjem 1,6.
Upravniki pričakujejo precej težav, saj se lahko lastniki odločijo za nekaj evrov cenejšega ponudnika, a ta bo nato upravniku morda pošiljal slabo urejene podatke, roki od odčitavanja do izdaje računa pa so kratki. Prav tako bo problem, kako zaračunavati tistim s talnim gretjem, kaj če bo kdo po namestitvi delilnikov vgradil nov radiator in se grel nanj, druge radiatorje pa zaprl, kako zaračunati porabo, če se pokvari en delilnik od štirih, in tako dalje.
