Kot so sporočili iz računskega sodišča, je vlada leta 2006 sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, v kateri je predvidela izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek). To predstavlja odmik od namere v resoluciji o nacionalnem energetskem programu, v DZ sprejeti leta 2004, da bo Slovenija podprla skupno izgradnjo jedrske elektrarne na ozemlju Hrvaške. Kljub temu je vlada pripravo novega nacionalnega energetskega programa vključila šele v svoj program dela za leto 2010.
Poleg tega v obdobju 2012-2014 ni v zadostni meri spremljala, usmerjala in nadzorovala ministrstva, pristojnega za energetiko, pri pripravi osnutka predloga nacionalnega energetskega programa. Po objavi poročila o javni obravnavi osnutka predloga, ki ga je ministrstvo pripravilo februarja 2012, ni namreč sprejela nobene odločitve o nadaljnjih aktivnostih za pripravo oz. sprejem programa, zato ta ni bil nikoli dokončan in sprejet na vladi.
Vlada je leta 2014 pristopila k pripravi novega nacionalnega energetskega programa, imenovanega energetski koncept Slovenije, in ga uvrstila v program dela za leto 2014. Ker energetski koncept ni bil pripravljen in sprejet na vladi do načrtovanega roka, ga je vlada ponovno uvrstila v program dela za leto 2016 in za sprejem predvidela skrajni rok 30. junij 2016, ki prav tako ni bil dosežen, so med drugim poudarili na sodišču.
Nekoliko bolje se je po njihovih ocenah odrezalo pristojno ministrstvo, ki je bilo delno učinkovito. Ministrstvo je šele leta 2009 začelo s postopki za pripravo novega nacionalnega energetskega programa, vendar ga ni pripravilo pravočasno in ga ni posredovalo v sprejem vladi v rokih, načrtovanih v programih dela vlade.
Ministrstvo je osnutek predloga nacionalnega energetskega programa pripravilo junija 2011, ni pa na podlagi priporočil iz javne obravnave, končane februarja 2012, dopolnilo osnutka predloga programa in nadaljevalo s postopki, ampak je leta 2015 v skladu z novim energetskim zakonom začelo pripravljati nov energetski koncept Slovenije. Pravočasno ni pripravilo niti osnutka predloga tega koncepta, zato roki za sprejem tega dokumenta na vladi v letih 2015 in 2016 niso bili doseženi.
Delno učinkovit je bil pri načrtovanju proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah v obdobju 2006-2016 tudi upravljavec kapitalskih naložb države. V postopkih priprave predloga strategije upravljanja kapitalskih naložb ni opozoril vlade, da je treba za zagotovitev učinkovitega upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Gen energija v strategiji bolj jasno časovno in vsebinsko opredeliti cilje upravljanja in aktivnosti Gen energije v zvezi s projektom drugega bloka Neka, saj še ni bila sprejeta strateška odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije za proizvodnjo elektrike.
Upravljavec kapitalskih naložb države je v obdobju 2006-2016 od Gen energije prejel letna in četrtletna poročila, v katerih so bili tudi podatki o študijah o drugem bloku Neka. Čeprav vsa poročila v omenjenem obdobju niso vsebovala vseh podatkov o pomembnejših izdelanih študijah ter o njihovi skupni vrednosti in skupnih stroških, upravljavec kapitalskih naložb države od Gen energije teh podatkov ni zahteval. Prav tako ni zahteval, da mu pripravi posebna poročila o projektu drugega bloka Neka.
Delno učinkovita je bila pri načrtovanju proizvodnje po mnenju računskega sodišča tudi Gen energija. Med januarjem 2007 in marcem 2016 je naročila 59 študij v zvezi z drugim blokom Neka, katerih posamezna vrednost je presegla mejne vrednosti za postopke oddaje javnega naročanja, ne da bi javna naročila izvedla po enem izmed postopkov javnega naročanja v skladu z zakonom o javnem naročanju.
Takšen način poslovanja poleg kršitve predpisov s področja javnega naročanja predstavlja tveganje omejevanja števila potencialnih ponudnikov, s tem pa vpliva na konkurenčnost in izbor najugodnejšega ponudnika.
Računsko sodišče je za izboljšanje poslovanja Gen energiji podalo priporočila, za odpravo ugotovljenih neučinkovitosti pa je vladi, ministrstvu za infrastrukturo, Slovenskemu državnemu holdingu in Gen energiji naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov.
Verjetno niso naročali preko javnega razpisa iz razloga ker je vsi vemo da je zakon o javnem naročanju največji rak rana slovenskega proračuna že zadnjih 20 let. Kako se izogneš strahotnim zadudam in dodatnim stroškom. Mogoče bi računsko sodišče raje… ...prikaži več dalo priporočilo da se gre takoj v spremembo omenjenega zakona. Bi bil precej boljši predlog kot pa to kar so napisali.