"Razmere v javnih financah so zahtevne. Podobne so tistim iz kriznega letu 2009. Je pa primanjkljaj letos precej nižji kot lani. Pričakujemo, da bo konec leta znašal okoli 4,2 odstotka BDP, morda bo celo bolj ugoden,“ pravi Andrej Flajs s statističnega urada (Surs). K temu so najbolj pripomogli ukrepi vlade, s katerimi je omejila državne izdatke. Konsolidirani bruto dolg države je sicer ob koncu tretjega četrtletja znašal dobrih 17 milijard evrov ali 48,2 odstotka BDP. Na statističnem uradu še poudarjajo, da v ta znesek še ni vključeno zadolževanje v Združenih državah Amerike, kar pomeni, da se bo do konca leta dolg povzpel na več kot 19 milijard evrov.
"Ko gre za primanjkljaj, je zadnje letošnje četrtletje zelo ugodno. Ocenjujem, da bi bilo bolje, če bi deficit, ki bo nastal s preoblikovanjem državnih CoCo obveznic v lastniški delež NLB, vključili v letošnje bilance. Naj se leto 2013 začne z ničlo, ne pa s 320 milijonov primanjlkjala," poudarja Flajs in dodaja, da je zanje še vedno neznanka slaba banka, vsaj ko gre za državne bilance.
Padec peto zaporedno četrtletje
Slovenija beleži padec gospodarske rasti že peto zaporedno četrtletje, slabše je bilo le leta 2009, ko je bilo takšnih četrtletij šest. "Gre za klasično recesijo z dvojnim dnom, ne vemo pa še natančno ali smo drugo dno že dosegli ali ne," ocenjujejo na Sursu.
Inflacija je ob koncu leta znašala 2,7 odstotka. K višjim cenam so pripomogle predvsem višje cene hrane, storitev in energentov. "Zaradi večjega deleža potrošnje energentov v košarici življenjskih potrebščin se spremembe njihovih cen na mednarodnih trgih na inflaciji v Sloveniji odrazijo v relativno večji meri kot v drugih državah članicah EU," opozarjajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer še dodajajo, da je gibanje cen življenjskih potrebščin letos zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije.
ti ljudje nimajo blage veze ...na bolje??? pod takimi pogoji "nikoli"!!!