Sloviti italijanski izdelovalec glasbil Antonio Stradivari (1644/1648–1737) je v svojem življenju izdelal okoli 1100 violin, od katerih se jih je do danes ohranilo okoli 650. Zdaj so v povprečju stare okoli 300 let in se prodajajo po cenah, ki dosegajo milijone evrov, kar gre pripisati edinstvenemu zvenu, ki ga izvabljajo strune stradivark. Znanstveniki poskušajo že dolgo izbezati na plano "začimbo", ki jo je mojster iz Cremone uporabil pri izdelovanju glasbil, začimbo, ki je zaslužna za očarljive tone stradivark.
Debelina lesa odstira tančice
Nizozemski znanstvenik
Berend Stoel z univerze Leiden je z računalniškim tomografom analiziral več
primerkov stradivark in novodobnih violin.
"Ključ do rešitve uganke enkratnosti stradivark se skriva v debelini lesa," je Stoel
zapisal v članku na spletnem portalu PLoS ONE. Stoel navaja, da je les stradivark v povprečju
enako debel kot les sodobnih violin, toda v primerjavi z lesom pri sodobnih primerkih je
debelina lesa stradivark veliko enakomernejša.
"Debelina lesa vpliva na njegove vibracije in s tem na tone, torej bi to lahko pojasnilo
edinstvenost stradivark," je prepričan Nizozemec.
Nosila ga je luna
Legenda pravi, da je Stradivari izbiral les za svoje violine na malo nenavaden način. V
jasnih nočeh s polno luno je po gozdovih oprezal za primernimi smrekami. Ustavljal se je
pri na videz primernih drevesih, nato s kladivom udaril po deblu in uho prislonil k
lesu. Če je bil zadovoljen z resonanco, je drevo kmalu padlo. Od sredine 17. stoletja do začetka
18. stoletja, ko je Stradivari izdelal veliko večino slovitih violin, so drevesa zaradi
hudih zim rasla počasneje, kar bi lahko razložilo enakomerno debelino lesa stradivark, pravi
Stoel.
