Moški živalski svet je življenjsko ogrožen. Številne kemikalije, ki so v okolju prisotne zaradi
človekovega delovanja, delujejo pri nerojenih živalskih mladičih kot ženski spolni hormoni. Naj gre
za polarne medvede, sokole ali antilope, zoologi opažajo, da se moški mladiči rojevajo s čedalje
manjšimi spolnimi organi. Med polarnimi medvedi opažajo celo trend rojevanja moških mladičev, ki
imajo tako penis kot vagino. Kemikalije naj bi najbolj ogrožale ribe, saj te kemične snovi vpijajo
ne samo s hrano, ampak tudi skozi luske.
"Krivec za ta nenaravni razvoj je okoli 100.000 kemikalij, s katerimi človek zadnja desetletja bombardira okolje," je za Guardian povedal Pete Myers z ameriškega Inštituta za razvojno-zdravstvene študije (IEHS). "Številne med njimi bi morale biti prepovedane, pa niso, ali pa je nadzor nad njimi preohlapen. Posledice nemarnega ravnanja z njimi bodo tektonske. Na vidiku je najrazantnejša evolucija v zgodovini," opozarja Myers.
Kemikalije so povsod okoli nas
Vpliv na hormonski sistem živali imajo v principu vse substance, ki se v telesu vedejo kot
spolni hormoni. Med te snovi spadajo denimo zloglasni PCB (poliklorirani bifenili), dioksini,
kontracepcijske tablete in številne druge substance, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju.
"Na primer DBP (dibutyl phthalate), ki služi za mehčanje plastike, najdemo pa ga v kozmetiki,
plastični embalaži in celo v vibratorjih," navaja Myers in doda:
"Tudi zaščitni premazi za pohištvo in električne naprave ter vrhnja plast zgoščenk vsebujejo
snovi, ki manipulirajo s hormonskim sistemom človeka in živali. Vse te substance delujejo tako, da
se vežejo na tiste telesne celice, na katere se običajno vežejo ženski hormoni."
Ameriški strokovnjak opozarja, da iz procesa izginjevanja moškega spola ni izvzet niti človek: "Študija Univerze Rochester je dokazala, da imajo sinovi mater, ki so bile izpostavljene nadpovprečno visokim količinam substance DBP, manjše spolne organe kot običajno." Moški v visoko razvitih državah naj bi proizvajali čedalje manj spermijev. Če so jih še pred 50 leti 150 milijonov na mililiter, jih danes le še 60 milijonov.
Majhen kromosom ni nobena obramba
Toda zakaj je na kemikalije občutljiv le moški spol? Znanstveniki so že pred časom ugotovili,
da je kromosom Y (bistvo moškosti pri človeku) znatno manj čvrst kot ženski kromosom X.
Kromosom Y je sestavljen iz manjšega števila genov kot X, poleg tega pa njegova velikost zelo
variira. V zadnjih milijonih let je domnevno izgubil dve tretjini izvorne velikosti. Pomanjšani Y
naj bi predstavljal zelo slabo obrambo samcev proti kemičnim substancam. Kajti če neka kemikalija
manipulira z delom genetskega ustroja ženskega kromosoma, je na voljo še zadosti zdravih genov, ki
povzročeno škodo izravnajo.
"Pri samcih te rezerve ni, zato toliko moških zarodkov umre ali pa pride na svet v
pohabljenem ali poženščenem stanju," zaključuje Myers.
