"Ni prav, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Rabič, ki je v Jutranjko prišel star 28 let in si baje v Velenju zgradil cel grad, bi moral plačati," nam je, razočarana nad odločitvijo novomeškega okrožnega sodišča, dejala Silva Derstvenšek iz Sevnice, ki je po 32 letih dela v Jutranjki ostala brez odpravnine.
Tomaž Kos, stečajni upravitelj, je sodbo sodišča, na katerem se je postopek zoper Miho Rabiča, nekdanjega direktorja, ter Marjana Rabiča in Mirjano Šulek, člana nadzornega sveta, vlekel od leta 2006, prejel prejšnji petek.
Dokazi le ne dovolj
"Na žalost in na moje veliko presenečenje je sodišče po letih težkega pravdanja zahtevek zavrnilo, čeprav so bila vsa dejanja, ki smo jim jih očitali, nedvomno dokazana," nam je povedal Kos in dejal, da o pritožbi na višje sodišče še razmišljajo.
Ladislav Rožič iz zveze svobodnih sindikatov, ki je potapljanje Jutranjke spremljal tudi sam, na razplet gleda podobno kot v primeru metliške Beti: "Kljub trdnim dokazom nam ni uspelo. Naša sodna praksa na gospodarskem delu nima dovolj tradicije. Bolj bi se morali posvetovati z izvedenci ekonomske in računovodske stroke ter razsojati na podlagi relevantnih podatkov."
Spet potegnili kratko
Delavci, ki naj bi s 760 tisoč evri, kolikor je znašal odškodninski zahtevek, dobili poplačan vsaj del terjatev, so tako znova ostali praznih rok. "Odpravnino bi morala dobiti za okoli štiri tisoč evrov, a si ne obetam, da jo bom kdaj videla," je še dejala Derstvenškova, šivilja, ki zdaj, tako kot še prenekatera, ki je v Jutranjki pustila svoja najboljša leta, živi od socialne podpore.