Ob tem so izpostavili, da je pravica ljudi do zdravja in življenja nad ravnanjem kapitala, da z zastrupljanjem kuje dobičke.
Med kritično onesnaženimi
Kot je ob protestu izpostavil ekolog in član stranke Trs Dušan Plut, se Celjska kotlina, Zasavje in Mežiška dolina že desetletja uvrščajo med kritično onesnažena, zastrupljena območja v Sloveniji.
Poudaril je, da ta seznam dopolnjujejo Šaleška dolina, območji okoli Jesenic in Idrije pa tudi mesta, ki imajo onesnaženo vodo in zrak ter so onesnažena s hrupom: Maribor, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica.
Plut je pojasnil, da so na najbolj zastrupljenih območjih vsebnosti nevarnih težkih kovin v prsti presežene za od 10- do 50-krat in celo več. "Dolgotrajno zastrupljanje življenjskega okolja povzroča poleg gospodarske in okoljske škode številne zdravstvene probleme, zlasti pri najranljivejših skupinah, kot so otroci," je opozoril in dodal, da na teh območjih živi kar četrtina prebivalcev Slovenije.
Zahtevajo neodvisni nadzor
Od države zahtevajo, naj se območja največje in večplastne degradacije okolja v državnih in občinskih planskih dokumentih ter na ravni Evropske unije opredelijo kot posebna planska kategorija s prednostnimi finančnimi sredstvi za okoljsko in razvojno sanacijo.
Prav tako zahtevajo, naj se na zastrupljenih območjih prepreči vsako nadaljnjo čezmerno obremenjevanje okolja. Zahtevajo neodvisni nadzor onesnaževalcev ter prepoved pridelovanja hrane ali gradnje stanovanj in vrtcev na najbolj zastrupljenih zemljiščih.
