V drugi sezoni oddaje Trenutek resnice z Jonasom je nastopil tudi M. V. Brez dlake na jeziku, kot se tudi pričakuje od sodelujočih v tej oddaji, je predstavil svojo pestro življenjsko pot: odgovarjal je denimo na vprašanja glede gojenja skanka, vloma, ropa, jemanja trde droge, ukvarjanja s satanizmom ... Njegov dotlej uspešen pohod do visoke denarne nagrade pa se je končal pri vprašanju "Ali imate psa nevarne pasme zaradi lastne varnosti?"
Tekmovalcu je pred oddajo zastavljenih preko 50 vprašanj s poligrafskim testiranjem. Iskreni odgovori na izbranih 21 vprašanj vodijo do glavne nagrade 50.000 evrov.
TV3 sledi "visokim etičnim načelom"
Iz odgovorov je bilo razbrati, da ima M. V. za sabo pestro zgodovino: gojenje, preprodaja in uživanje drog, vožnja brez vozniškega dovoljenja, rop in napad. Na TV3 smo naslovili vprašanje, ali bodo sami na priznanje kaznivih dejanj reagirali. Odgovorili pa so nam, da "ustvarjalna ekipa oddaje Trenutek resnice sledi visokim moralnim ter etičnim načelom in ne podpira opisanih dejanj tekmovalca. Nasprotno, licenčna oddaja Trenutek resnice odpira prostor za kritično diskusijo o stanju družbe".
Kot pravijo, za je sodelovanje v oddaji veliko zanimanja, ustvarjalna ekipa oddaje pa "želi občinstvu prikazati privlačne zgodbe, ki vedno ponujajo moralni nauk".
Ali torej lahko pričakujemo še več takšnih tekmovalcev, nam niso odgovorili.
Policisti potrebujejo "nekaj več" kot priznanje
"Mi v tem primeru ne moremo nič storiti. Uradni govor je lahko takšen, kakršen je. Na podlagi tega ne moremo reagirati. Mora biti neka podlaga, nekaj več: recimo, da bi omenil neke podrobnosti dogodka in bi policisti to slišali," nam je pojasnil Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana.
Razlogi za sum morajo biti preverljivi
Kot pravi, lahko ovadbo v skladu z zakonom poda vsakdo. Policija ob zaznavi razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj ukrepa v skladu s pooblastili iz Zakona o kazenskem postopku. "Pri tem ukrene vse potrebno, da izsledi storilca kaznivega dejanja, da zavaruje dokaze, da zbere potrebna obvestila in opravi preiskovalna dejanja ter o vseh ugotovitvah obvesti pristojno državno tožilstvo," pravi Stojnšek in dodaja: "Način zaznave razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj je lahko različen, pri čemer pa je pomembno, da obstaja določna, najnižja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Razlogi za sum morajo temeljiti na dejanskih podatkih, ki jih je mogoče preveriti."
Po mnenju odvetnika Marjana Šnajderja bi morali na katero od policijskih postaj dati pisno prijavo zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi katere bi bili policisti primorani to raziskati. Če v preiskavi ne bi prišli nikamor, pa bi M. V. morali povabiti še na zaslišanje, je še dejal Šnajder.
