Slovenija
30 ogledov

Prisegla v slovenščini

Angelika Mlinar Anže Petkovšek
Na ustanovni seji avstrijskega parlamenta je kot poslanka v slovenskem jeziku prisegla tudi koroška Slovenka Angelika Mlinar.

Borka za pravice manjšine. "Tehnično gledano sem migrirala iz Koroške na Dunaj in sem Avstrijka z migracijskim ozadjem," se je na račun tega, koliko v avstrijski prestolnici sploh poznajo slovensko manjšino, nedavno pošalila Angelika Mlinar, prva Slovenka, izvoljena v avstrijski parlament. Eden izmed avstrijskih medijev je po septembrskih parlamentarnih volitvah namreč iskal poslance, ki imajo "migracijsko ozadje", in med kurdskimi in drugimi porekli "odkril" tudi – slovensko. Mlinarjeva je danes na ustanovni seji avstrijskega parlamenta prisegla v slovenskem jeziku. Izvoljena je bila na liberalni listi Neos, ki se med drugim zavzema  za reformo pokojninskega sistema. Napovedala je tudi, da se bo zavzemala za pravice slovenske manjšine.

Od slaščičarke do poslanke

Mlinarjeva, sicer doktorica prava, ki se je kalila v evropskih ustanovah, je daljše obdobje živela tudi v Ljubljani, kjer se je ukvarjala s peko in prodajo piškotov, namenjenih za poslovna darila. "To je bilo zelo lepo obdobje. Kdaj se kar nasmejim, čisto drugačno življenje! Bilo je intenzivno in bili so tudi težki trenutki. Je pa še vedno eden izmed mojih lepših projektov. Kriza je tudi mene ustavila," je dejala v nedavnem intervjuju za tednik Žurnal.

Rešitev za narodno skupnost

Mlinarjeva se zavzema za javnopravno skupno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki bi bilo zakonsko zagotovljeno. To je po njenih besedah za narodno skupnost edina rešitev. "Mi smo organizirani kot v 19. stoletju, po društvih. Tako Slovenija kot Avstrija lahko igrata svojo igro z manjšino in od nas zahtevajo: najprej se zedinite, potem pa bodo oni odločali, kako in kaj. Ko pa pride malo denarja, se še okoli tega skregamo, kar je človeško," je pojasnila. Avstrija si je na Južnem Tirolskem izbojevala avtonomijo, za Slovence na Koroškem pa je za kaj takega že prepozno, saj se je njihovo število zmanjšalo s 30 odstotkov v začetku 20. stoletja na današnje bore tri, štiri odstotke. "Danes je treba to gledati tako, da se ohranijo jezik, kultura in možnost za ljudi, da živijo v svojem kraju kot Slovenke in Slovenci. Jaz nisem slovensko govoreča Korošica, ampak koroška Slovenka," je poudarila.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.