V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) imajo glede predloga zakona o zdravstveni dejavnosti nekatere pomisleke in predloge za izboljšave.
V ZSSS glede koncesionarjev menijo, da so koristen element v mreži javne zdravstvene službe. Ob tem pa pričakujejo, da bo zakon koncesionarje obravnaval enakopravno kot druge izvajalce v javni mreži, tako da bodo tudi za koncesionarje predvideni enaki standardi obravnave in nadzora, je na današnji novinarski konferenci poudarila izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm.
Sicer pa v sindikatu poudarjajo, da bi javni zavodi morali igrati vodilno vlogo v mreži javne zdravstvene dejavnosti. Tako ministru predlagajo, da se v zakonu trdno postavi načelo, da se koncesije lahko podeljujejo le, če na določenem območju ni dobra pokritost v okviru javne zdravstvene mreže. Menijo tudi, da bi zakon moral določati, kako velika mora biti lokalna skupnost, da lahko podeljuje koncesije in ustanavlja javne zavode.
Koncesije naj se obnavljajo na sedem let
Po mnenju Böhmove je neustrezno določeno obdobje, da se koncesija podeljuje za kvečjemu 25 let. Menijo namreč, da bi se morale podeljevati za enako obdobje kot zdravniške licence, torej za sedem let. Zato ministru za zdravje Tomažu Gantarju predlagajo, naj predvidi postopek obnavljanja koncesije, kjer bi pri pridobivanju koncesije imel prednost že obstoječi koncesionar.
Böhmova tudi predlaga, da bi morala biti v zakonu zapisana določba, da se koncesija ukine z upokojitvijo nosilca in se ne bi mogle "prenašati naprej kot fevd".
Sicer pa so v zvezi sindikatov tudi opazili, da koncesionarji niso obvezani poročati o tem, kako porabljajo javna sredstva, ki jih prejemajo iz zdravstvene blagajne. Zato predlagajo, da koncesionarji pripravljajo enaka letna poročila kot javnih zavodi.
Proti volonterskemu pripravništvu
V ZSSS tudi niso navdušeni nad tem, da bi javni zavodi in koncesionarji poleg osnovne dejavnosti lahko opravljali tudi dopolnilno. Po mnenju Böhmove tega ni dobro mešati, saj krajše vedno potegnejo bolniki, ki se zdravijo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če takšnega sistema ne bo mogoče preprečiti, pa so na ZSSS pripravili številne ukrepe, kako bi bilo obe dejavnosti možno bolje ločiti, je dejala Böhmova.
Po njihovem mnenju bi morali prepovedati sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi, nasprotujejo pa tudi volonterskemu pripravništvu. Prav tako zamerijo, da je v zakonu prepoved za zasebnike, da bi njihovim delavcem letni dopust pripadal v skladu z določili kolektivne pogodbe. Tako bi dopust v skladu s kolektivno pogodbo pripadal le zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, zasebnikom pa največ 40 dni letnega dopusta.
