Novo opozorilo Agencije RS za okolje

Zaradi ohladitve bodo že jutri najnižje jutranje temperature od - 4 do 0 °C, v alpskih dolinah in mraziščih Notranjske celo do -7 °C, zato se ponovno pričakuje povečano tveganje za morebitne poškodbe zaradi pozebe na kmetijskih rastlinah. Tudi v nadaljevanju tedna se bodo jutranje temperature zraka več dni zapored spuščale pod 0 °C, ter tako ogrozile razvijajoče se cvetove sadnih rastlin ter zelenjadnice na prostem. Večja nevarnost za pozebo je v zatišnih legah, kjer bo slabša prevetrenost. 

Škodo zaradi pozebe pa lahko utrpijo tudi drevesa akacije, ki predstavljajo pomembno čebeljo pašo. Različne tehnike zaščite sadnih dreves pred pozebami so opisane v Tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo, ki so jih izdali strokovnjaki s področja sadjarstva. 

"Pri padcu temperatur pod ničlo pride do pozebe, če je sadna vrsta v občutljivi fenofazi. Zaradi višjih povprečnih temperatur prihaja do zgodnejšega fenološkega razvoja, brstenja in cvetenja vseh sadnih vrst in večje občutljivosti za spomladanske pozebe. Če se v marcu in aprilu dvigne povprečna temperatura za 1 ° C, lahko pričakujemo za 4 do 10 dni zgodnejše cvetenje vseh sadnih vrst in posledično večjo nevarnost izpada pridelka sadja," piše v Tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo, ki so jih izdali strokovnjaki s področja sadjarstva.

Vreme Slovenija Neverjetno: spet bo šlo krepko pod ničlo

"S podobnimi problemi so se in se srečujejo tudi v drugih sadnih okoliših Evrope. Največ izkušenj z aktivno zaščito nasadov jablan in hrušk pred spomladanskimi mrazovi imajo sadjarji v Italiji na Južnem Tirolskem. Proti spomladanskim pozebam se je potrebno boriti s pasivnimi in aktivnimi tehnikami," še piše v omenjenih navodilah. Katere so te tehnike, si lahko ogledate v tem dokumentu (tukaj). 

Eden bolj poznanih načinov aktivne zaščite je oroševanje. "Oroševanje proti pozebi je način zaščite, pri katerem se celoten nasad pokrije z umetnim dežjem. Zaščita je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto, in sicer vsak kg vode 335 kJ (80 kcal), ob ohlajanju pa odda vsak kg 4,2 kJ (1kcal)/°C. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod 0 °C oz. - 0,5 °C in tako ostanejo plodiči ali plodnice, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani," je zapisano v navodilih.