"Prihaja nova kriza in že se začenjajo podobna ravnanja in strašenja"

Ste zdravnica, doslej niste bili politično aktivni, zakaj ste se odločili kandidirati za predsednico države?
Iz ene krize naj bi se rešili, a že se napoveduje nova, energetska. To se ni zgodilo samo od sebe, nekaj nas je do sem pripeljalo.
Ugotovila sem, da politika v veliki meri odloča o našem življenju, da strokovnost sama po sebi brez politike ne pomeni več nič. Iz tega vidika se mi je zdelo smiselno zavzeti za to, za kar se tudi strokovno zavzemam.

Torej imate drugačne odgovore, kot jih slišimo od politikov?
Vsaj na točkah, ki so v pristojnosti predsednika države. Veliko stvari je v pristojnosti državnega zbora ali izvršilne oblasti, kar pa je v pristojnosti predsednika, bi se prav tako dalo bolje izkoristiti. Pa se ni in ne vem, če se bo.

Predsedniška kampanja vam bo prinesla tudi večjo prepoznavnost, vas zanimajo tudi druge politične funkcije?
Ne, politika sama po sebi, dokler se ni tako močno vpletla v moje življenje, me ni zanimala. Zakaj bi me, saj smo do krize lepo živeli, bili smo svobodni, meje so se zabrisale, EU je obetala vse večjo dostopnost, prost pretok kapitala, več denarja ... Obetalo je veliko več, tudi bolj demokratična pravila.

Kandidirate s podporo glasov volivcev in odporo stranke Resni.ca. Kot vem, niste članica te stranke, a me zanima, kako kot zdravnica gledate na to, da predsednik stranke, ki vas podpira, ne verjame v obstoj korone?
Ni politike brez politike. Vedeti morate, da v državi, kot je naša, na neki položaj skoraj ni mogoče priti pred podpore politike. Pomembno je, da se ne razlikujemo v bistvenih pogledih. Sprva sem sicer, verjetno nekoliko naivno, pričakovala, da se bomo združile vse neparlamentarne stranke, ki imamo za skupni imenovalec boj za človekove pravice, boj proti korupciji, za več svobode in večji mir.

Kar se tiče tega, da Stevanović ne verjame v koronavirus, mi je novo, zato se bom vzdržala odgovora. Morda je vzeto iz konteksta in gre verjetno zato, da gospod Stevanović ne verjame v celotno zgodbo okoli koronavirusa.
Testi za Covid-19 so bili validirani in objavljeni v roku 48 ur.Tisti, ki objavljamo v znanstveni literaturi vemo, da je za validacijo članka potrebnih več mesecev.
Testi so vprašljivi, vprašljiv je način, kako se je postopalo. To, da ni bilo zgodnjega zdravljenja, niti simptomatskega, je zelo vprašljivo. Zdravniki nikoli prej nismo bolnikov neposredno s kavča pošiljali na ventilator, vedno poskušamo zdraviti simptome bolezni. Vemo, da se sladkorna bolezen ne da zdraviti, a to ne pomeni, da sladkorni bolniki ne živijo dolgo in kvalitetno, če jim zdravimo simptome bolezni. Takih bolezni je cela gora in med njimi vse virusne bolezni. 

Zgodnje zdravljenje je bilo onemogočeno, ker so predpisovanje nekaterih zdravil omejili, da bi zadoščala za zdravljenje drugih bolnikov. O tem govorite?
Ne govorim samo o zdravilih, kot sta sumamed in hidroksiklorokin, čeprav je tudi ta tudi zelo sumljiva. Obetala se je največja epidemija vseh časov, po televiziji smo gledali, kako ljudje padajo po cestah, kako so bolnice polne in kako bolnike v krstah odvažajo od tam. Ob podobni bolezni, torej sars-1, je bilo to zdravilo, ki je zelo pomagalo pri nekaterih zapletih. Z odlokom vlade je bilo to zdravilo prepovedano dajati pacientom s covidom, vendar ne zato, ker jim škodi ali jim ne bi pomagalo, ampak, ker ga bo zmanjkalo za paciente z revmatoidnim artritisom.

Sumljivo je bilo, zakaj ni bilo ambulantnega zdravljenja. Ljudem nismo znali povedati niti razlike med aspirinom in lekadolom, kar je pomembna razlika pri tej konkretni bolezni, nismo znali lajšati zapletov na dihalnih poteh, zmanjšati pretirane reakcije imunskega sistema ... Nič nismo svetovali. Nobenega antibiotika za superinfekte, kot je pljučnica, do katere hitro pride predvsem pri starejših.
Zdravnik, ki ima veliko možnost placeba, ko vas prime za roko, potolaži, je paciente strašil. Še tistega, kar so imeli doma, si niso upali vzeti, ker so rekli, da je to povsem nova bolezen. To ni povsem nova bolezen, viruse poznamo.

Kako bi vi reagirali, ko se je število smrti ljudi, ki so zboleli, začelo višati?
V času epidemije je bil vedno ukrep karantena bolnih. Karantena zdravih, ko smo imeli dve leti zdrave otroke doma, se ni v zgodovini uvedel še nikoli. Otroci so opustili zdrav življenjski slog z namenom, da bodo bolj zdravi. Dve leti v mojem življenju ni velik odstotek, dve leti v življenju desetletnika pa je zelo veliko.
Vsi bolniki s koronavirusno boleznijo so si zaslužili naše sočutje, vse ostalo, kar pa ni bilo v fokusu te bolezni, ni zaslužilosočutja. Ne le, da so se dogajali finančni zlomi, da nismo zdravili ostalih bolezni, da smo spregledali nasilje v družini, spregledali smo tudi, da so nam vdrli v zasebnost. Obstajala je neka hipnoza, vse ostalo je padlo iz fokusa.
Izhajam iz etičnega prepričanja o pravičnosti. Pravičnost lahko izvira le iz enakosti. Ne moremo do nekoga čutiti simpatije in sočutja, do drugega nič.

Kateri ukrepi poleg karantene bolnih, se vam zdijo še smiselni? Uporaba maske?
Za delo s pacienti, ne glede na to, da ali gre za virusno bolezen ali kakšno drugo okužbo, se mi zdi uporaba maske smiselna, tudi v operacijskih dvoranah jih nosimo.
A najpomembnejša je karantena in kot naslednje aktivacija zdravnikov. Že v zgodnjih fazah je bilo med zdravniki veliki prebolelih, a so zanje veljala enaka pravila, čeprav bi se lahko vrnili v službo.
Zdravniki smo vzeli v zakup, da bomo delali z bolnimi. Nikoli v zgodovini se bolnih nismo bali. Zdaj pa ščitimo zdravnike, namesto, da bi zdravniki ščitili paciente.
Na začetku smo vsi potrebovali nekaj časa, a kmalu smo pridobili znanje, da ne gre za tako  grozno bolezen. Ko enkrat virus preboliš, veš, da ga boš tudi naslednjič. Najverjetneje ne more biti v drugo slabše.

Ali verjamete, da cepljenje prepreči težji potek bolezni?
 Zame verjeti ni dovolj, nujno bi potrebovala dokaze. Sama nisem hotela iti v poskus, a seveda je to potrebno, saj drugače medicina ne bi napredovala. Zdaj dobivamo rezultate in vemo, da cepljenje ne prepreči bolezni.

Pa težji potek?
Tako nam govorijo, a tega ne vemo, kako bi to lahko vedeli? Cepivo ima namen preprečiti bolezen in prenos, če ga hočemo imenovati cepivo. Za to takoimenovano cepivo pa nismo dokazali ne enega ne drugega.

Kakšno je vaše stališče do cepljenja proti okužbi s HPV, ste dali cepiti svoje hčerke?
Nikoli pred to krizo nisem dvomila o medicini kot znanosti, ki vedno želi delati prav, čeprav so se mi nekatere stvari zdele sumljive tudi že pred korono. Odločila sem cepiti svoje punce, vendar takrat še nismo mogli oceniti učinkovitosti cepiva, saj v razvoj raka lahko vodi kronična okužba, za kar pa je potrebnih več let.
Cepivo za HPV je obljubljalo, da ženske ne bodo več zbolevale za rakom na materničnem vratu, oziroma se bo to drastično znižalo za vsaj 70-odstotkov. To se ni zgodilo, izdatna analiza bi lahko pokazala, zakaj. Morda, ker smo cepili proti le dvema genoma, ki naj bi bila najbolj kancerogena. Drugi argument bi lahko bil, da ni cepljena cela populacija, ampak manjše število punčk.
Argumentov je veliko, ampak tudi tukaj ni bilo resne razprave ali tega, da bi sledili temu, kar smo delali.

Evtanazije ne podpirate, zagovarjate, da mora zdravnik vse napore vlagati v to, da zdravi in ne ubija. A bi podpisali zakon o pomoči pri samomoru po vzgledu Avstrije, kjer zdravnik nima aktivne vloge? 
Na način, kot so se v zadnjem času na hitro sprejemali zakoni, absolutno ne. Je pa nujno začeti razpravo na način, da se odpirajo prava vprašanja.
Bistveno vprašanje bi moralo biti, kako lajšati terminalno zaključevanje življenja, ne pa način, kako krajšati življenje. Vse študije so pokazale, da nas ni neposredno strah smrti, strah nas je trpljenja, kar pa je ali bolečina ali izključenost ali samota, ali nesprejetost. Če se bomo pogovarjali o humanem načinu ubijanja, bomo zamudili najbolj bistvena vprašanja o življenju.

Če se vrneva na kandidaturo, kakšen rezultat pričakujete na volitvah?
Vsak korak, ki sem ga dosegla, je že zelo velik uspeh. V veliko uteho mi je, da sem lahko povedala, kar sem čutila.
Prihaja energetska kriza in že se začenjajo podobna ravnanja in strašenja. V Nemčiji so zaprli bazene, ker varčujejo z energijo. Kmalu bodo zaprli telovadnice. Bodo potem rekli, da gre za velike prostore in bodo zaprli še šole, ker se nam bolj splača biti na toplem doma?
To je res slab scenarij, a danes verjamem tudi v slabe scenarije. Ob koronakrizi sem tudi jaz sprva mislila, da je treba zravnati premico okužb, a ta premica se je nato ravnala dve leti. Prostovoljno smo dali svobodo in temeljne človekove pravice. Boj za temeljne pravice, za demokracijo, svobodo, ne traja do volitev, traja celo življenje, zato je vsak korak uspeh.

Kako bi vi v času covid krize ravnali na mestu predsednika Pahorja?
Predsednik bi se moral oglasiti narodu s tolažilno besedo. On ima to možnost, a v času, ko so bili vsi prestrašeni, njegovega glasu nismo slišali. Tudi, ko so bili protesti in so ljudje šli pred njegovo palačo, ni pogledal niti skozi okno. On je izvoljenec naroda, kako se bo bal teh, ki so ga izvolili? Lahko bi prišel in vzpostavil dialog.
Predsednik je zadnji branik ustavnega reda in mora braniti vse, kar je zapisano v ustavi. Nič ni več, kot branjenje osnovnih človekovih pravic. Ni se oglasil, ko so napisali račun fantu, ki je jedel burek brez maske, niti enkrat se ni oglasil niti za eno kršitev človekovih pravic. Kot da ga ne bilo, kot da nimamo nobene varovalke.

Z vašo kandidaturo je začela naraščati podpora stranki Resni.ca, ki je po tem, ko covid ni več v ospredju, izgubila agendo, Kako to komentirate?
Če je to res, a je kaj lepšega v življenju kot win-win situacija med dvema deležnikoma? Če je to res, sem navdušena.

Ste se udeleževali protestov Resni.ce?
Bila sem na protestih, če bom rekla, da sem bila na protestih Rersni.ce, bo to slišati narobe, bila sem na protestih proti ukrepom in v skupini s svojim narodom.

Kako vaši kolegi zdravniki sprejemajo vaša stališča glede covida?
V času koronakrize so imeli besedo samo nekateri, vsi drugi pa smo lahko mislili enako kot strokovna skupina ali pa nismo mislili prav.
To ne sme biti tako, mi vsi smo strokovnjaki. Velikokrat so mi rekli, da sem ginekologinja in zato nič ne vem. A tudi v ginekologiji so okužbe. Spolne bolezni so v zgodovini zahtevale ogromne žrtve, sifilis, gonoreja, HIV, hepatitis, HPV virus, ki povzroča raka na materničnem vratu, poleg vseh bakterijskih in virusnih okužb, tuberkuloz, klamidij ... To je vse v naši pristojnosti. 
Vsi deležniki bi morali povedati, kaj mislijo o problemu, ne le širša medicinska javnost, ampak tudi vsi, od kogar smo odvisni.

"Doslej mi nikoli ni bilo treba od pacienta zahtevati potrdila, da nima HIV ali hepatitisa, da bi ga pogledala ali operirala.

Vaša stanovska organizacija, zdravniška zbornica, je proti vam uvedla postopek?
Na etično komisijo zdravniške zbornice je bilo vloženih več prijav, žalostno pa je, da me nikoli niso obsodili in nikoli niso oprostili. To spominja na lov na čarovnice. Vedno bodo lahko privlekli na plano, da sem bila v postopku ocenjevanja etične komisije.
Ali sem bila v svojem pisanju pravična? Zelo pravična, po 39. členu ustave moram do konca braniti pravico do svobode govora, razen, če bi bila žaljiva, agresivna, nekaj, kar ne sodi pod svobodo govora glede na kazenski zakonik. Nič drugega nisem, kot izrazila svoje mnenje. Niso me ne obsodili, ne oprostili, verjetno bom do konca življenja v postopku.

Objavili ste zapis, kjer ste opisali primer 20-letnika, ki naj bi mu po cepljenju odpovedalo telo in je oslepel. Trditev, so v ljubljanskem UKC zavrnili češ, da fant ni nepokreten in da so simptomi združljivi z boleznijo, ki ni povezana s cepljenjem. Kdo je tukaj zavajal?
Ta mladenič je imel normo za OI, bil je vrhunski atlet, ravno je naredil sprejemne izpite za DIF. Ali to kaže na to, da je bil že dogo bolan?
Mogoče je bil že dolgo bolan, po cepljenju pa se je njegova bolezen izrazila. Ali to pomeni, da se ta bolezen ne bi izrazila, če se ne bi cepil? Bi jo še vedno imel in še vedno tekel?
Dokler ne dokažemo drugače, moramo smatrati, da gre za posledico cepljenja, tudi, če bi dokazali drugače, a v tem primeru bi to bilo zelo težko.

Na enem od soočenj, ko je bilo govora o grožnjah, ste dejali, da grožnje lahko prihajajo tudi iz zdravniških vrst. Kaj ste hoteli povedati?
Tudi to, da mi grozijo z odvzemom licence, je zame grožnja. Kolegi so podpisali peticijo, v kateri predlagajo, da zaradi mojega pisanja obravnavajo možnost odvzema licence.
V iniciativi slovenskih zdravnikov smo zapisali, da nasprotujemo cepljenju otrok, dokler je cepivo v klinični fazi preizkušanja in predložili dokaze iz literature. Zahtevali smo, da se cepljenje otrok ustavi in zato so nam hoteli vzeti licenco. Ničesar si nismo izmislili. Pod peticijo so bili podpisani moji prijatelji. To je zame konkretna grožnja.

”Ko gre za prijavljanje stranskih učinkov, moram priznati, da jih zdravniki ne prijavljamo. Prijavljanje je izjemno težko in zamudno, kadar je to sploh mogoče. Določene stvari lahko prijaviš proizvajalcu, a ta ne zna odreagirati. Ostale strani so zelo zahtevne in zamudne in boš po osmih urah dela težko temu posvetil še dve uri. “

Med pomembne naloge bi si kot predsednica zastavili preučitev pogodbe, ki jo imamo sklenjeno s Svetovno zdravstveno organizacijo. Kaj se je spremenilo?
To je mednarodna organizacija, ni več to, kar je bila. Včasih se je financirala iz članstva in je imela svetovalno vlogo, zdaj se financira iz centrov finančne moči. Tisti, ki nekaj vloži, hoče imeti tudi dobiček.
Druga stvar pa je prenos suverenosti. Če hočemo prenesti suverenost na neko mednarodno organizacijo, se mora ta organizacija skladati z našimi temeljnimi vrednotami. WHO zahteva prenos suverenosti, kar pomeni, da ukrepi v epidemiji ne bi bila več priporočila, ampak obveza.

Govorite o novi pogodbi, glede katere se trenutno šele odpira razprava, ki naj bi potekala do 2024. Prenos suverenosti še ni nikjer opredeljen. Se ne bi bilo bolj smiselno v razpravo vključiti kot izstopiti?
Čim prej se je treba vključiti, ampak že na lokalnem nivoju je treba vedeti, za kaj gre, a tega v nobenih poročilih ne slišim. Vse se dogaja ljudem za hrbtom, nihče jim ničesar ne pove. Ne želimo prenesti suverenosti na organizacijo, ki je v lasti kapitala.

Kako ocenjujete ukrepe, ki jih za reševanje javnega zdravstva uvaja minister Bešič Loredan?
Potrebna je temeljita zdravstvena reforma. Temeljita pomeni reformo zdravstva in zavarovalništva, ki je odgovorno za plačevanje zdravstvenih storitev.
Enkrat za vedno bo treba ugotoviti, da je potrebno vključiti vse izvajalce zdravstvenih dejavnosti enakovredno. Banalno je, da ZZZS plača zdravnika privatnika na Hrvaškem, s tem spodbuja tuj kapital, našim zdravnikom privatnikom, ki so vložili in plačujejo davke Sloveniji pa ne povrne nič. To je groteskno, ni niti smešno.
Naše javno zdravje mora biti državno, del pa zaseben. Da skrajšamo čakalne vrste, je potrebno vključiti vse razpoložljive enote. Denar mora slediti pacientu.

Vi imate zasebno ordinacijo, kako to? 
Že pred desetimi leti sem opažala, da stvari ne gredo v pravo smer. Pa ne gre le za plače, kot je videti od zunaj, to je še najmanjši problem. Gre za boljše delovne pogoje, bolj kvalitetno zdravstvo na primarnem nivoju. Sodelovanje je zdaj onemogočeno. Vaša zavarovalnica bi morala plačati, kakor koli se vi odločite.

Prihajajo k vam bolj premožne pacientke?
Ni nujno. Moja mama je včasih rekla, da ni tako bogata, da bi kupovala poceni. K nam prihajajo običajni ljudje.

Koliko ur na dan delate kot zdravnica?
Osem zagotovo.

Kakšna je vaša plača?
Septembra sem poplačala vse dolgove, moja plača je za zdaj slaba, si pa obetam, da bo enkrat boljša. Prej je bila 1100, zdaj imam pa 1500 evrov.

Kot zasebnica zaslužite tako malo?
Ja, ker sem vložila v svojo opremo, najprej je treba poravnati dolgove. Imam božičnico, regres, dobim kakšno nagrado ...Živim zelo lepo, udobno življenje.

Kakšna bi bila plača, če bi bili predsednica, ste se pozanimali?
Nisem, vem le, da ni zelo visoka. 

Kako bi kot predsednica usklajevali zdravniški poklic, glede na pogoje za podaljšanje zdravniške licence. Bi opustili zdravniški poklic?
Ne, nikakor. Nekako bi se uskladila.  Če lahko obiščeš sakralne stvari, otvoritve gospodarskih poslopij, zakaj ne bi znotraj protokola obiskovala zdravniških izobraževalnih seminarjev?

Kaj rečete pacientki, ki je noseča in vam reče, da želi splaviti?
Kot za vsako stvar je potrebna anamneza, skratka pogovor, zakaj, kaj so prednosti, slabosti. Odločam se od primera do primera, si pa za vsako vzamem dovolj časa.

Kako bi se kot predsednica opredelili do pravice do splava?
V vsakem primeru bi ga zagovarjala, ženska ima pravico do odločanja o rojstvu otroka.

Bi se udeležili pohoda za življenje? Kaj bi sporočili?
Morala bi biti predsednica vseh, tudi drugače mislečih. Spodbujala bi pogovor, tudi oni bi bili moji. Vsekakor bi bila moja zaveza spoštovanje ustavnega reda, kar pa ne bi pomenilo, da sem gluha za drugače misleče.

Bi šli kot predsednica na slovesnost ob Dražgoški bitki, bi šli v Kočevski rog?
Poskušala bi se uravnoteženo udeleževat spominskih slovesnosti, uravnoteženo pa zato, da ljudje ne bi dobili občutka, da sem na kateri koli strani.

Kako boste glasovali na referendumih SDS? Boste glasovali?
Načeloma sem proti, da se na referendumu odloča o tako pomembnih temah in na ta način zastavljenih vprašanjih. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil z novo vlado odložen, kar pa ne pomeni, da smo proti zakonu o dolgotrajni oskrbi. Nova vlada želi le prestaviti uveljavitev zakona, ker do roka izvedbe 1. 1. 2023 ni dovolj časa. Kot vsaka odgovorna vlada želi zagotoviti sredstva, kadre in ostalo ter se pogovoriti z ostalimi deležniki, ki niso bili vključeni v razpravo. Glede na način kako je zastavljen referendum, se ga raje ne bi udeležila kot pa bila napačno razumljena.

Zakon o vladi?
Načeloma se ne strinjam s hipertrofijo državnega aparata A če se zdi trenutni izbrani izvršilni oblasti nujno, da ima več ministrstev, jih že potrebujejo. Nisem se še odločila, ali bi se udeležila teh referendumov, še ostaja odprto.

Zakon o RTV?
Če bi pri prvih dveh vprašanjih pritrdila sedanji vladi, ji glede tega zakona ne. Mislim, da ni napisan tako, da bi prinesel depolitizacijo RTV.

Sedanji predsednik Pahor, ki je sicer veljal za levosredinskega politika, se je v mandatu, v iskanju ravnotežja, obrnil na desno. Kako bi vi iskali to ravnotežje?
To se mi zdi prav.
Moja posebnost je, da me zelo težko spravijo v matriko, vzorec. Vsaka od strank ima nekaj, s čimer se strinjam in vsaka nekaj, s čimer se ne. Iskala bi skupni imenovalec.

S kom se ne bi rokovali, če s kom, kot je to pri Janezu Janši naredila pravosodna ministrica Švarc Pipan?
Rokovanja ne bi zavrnila nikoli z nikomer, to so kulturne norme.

Na katerih področjih bi se kot predsednica zanašali na nasvete svetovalcev?
Zagotovo na ustavnega pravnika, za zunanjepolitične zadeve, svetovalca za kulturo. Za gospodarstvo.

So to področja, kjer se počutite manj ...
... ja, to so področja, kjer se počutim premalo kompetentna, da bi zmogla brez odličnih svetovalcev.

Koga bi podprli v drugem krogu ali bo to odločitev stranke Resni.ca?
Ne, oni name ne vplivajo, le o tem še nisem razmišljala.

Če vi ne bi kandidirali, za koga bi glasovali?
Ravno v tem je težava, nikogar iz prejšnjega političnega kompleta ne bi volila, nikakor.

Ste poročeni, kako mož gleda na vašo kandidaturo? Bi bil aktiven prvi mož?
Ne vem, ali redno, ampak zagotovo bi se kdaj pridružil. Ne mara sprememb, presenečenj, niti lepih presenečenj, rad ima ustaljen red. Bolj bi rekla, da me pogreša, ker sem manj doma, kot pa da bi bil proti. Mislim, da je veliko ljubezni v spoštovanju. To sva zagotovo dosegla v letih, kar sva skupaj.