Sklic današnje seje komisije so zahtevali poslanci opozicijskih strank PS in SD, kjer vladi očitajo, da pri sprejemanju odločitev ignorira DZ. "Poskušali smo opraviti razpravo o javnih financah in odgovoriti na vprašanje, ali bo morala Slovenija pred koncem leta zaprositi za pomoč," je pojasnil Jani Möderndorfer (PS). Politika mora ukrepati tako, da bo vplivala na rast osebne porabe ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva, je dejal in zahteval spremembo fiskalne politike Slovenije.
Javnofinančni položaj je zelo zahteven, pa je ocenil ekonomist Mojmir Mrak ter kot prednostno nalogo vlade izpostavil zagotovitev likvidnosti proračuna. Če še v tem letu načrtovana izdaja dolarske obveznice ne bo uspela, potem se mu zdi zelo verjetno, da bo Slovenija v zelo kratkem zaprosila za finančno pomoč EU, ki jo Mrak sicer imenuje kot "pristop do sredstev partnerjev iz EU".
Po Mrakovih besedah je nujna tudi sanacija bančnega sistema, s čimer se je strinjal državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič. Bonitetne agencije kot glavni problem Slovenije izpostavljajo ravno bančni sistem, čemur pritrjuje tudi raven bonitetne ocene in posledično cena zadolževanja, je dejal.
"Politična zrelost v Sloveniji je prenizka“
Po mnenju nekdanjega finančnega ministra Mitje Gasparija pa je nujna uvedba fiskalnega pravila. Politična zrelost v Sloveniji je prenizka, da bi lahko funkcionirali brez pravil, je dejal in podaril, da s tem misli na katerokoli oblast.
Fiskalno pravilo Slovenije ne bo rešilo, je nadaljeval Marko Pogačnik (SDS), a dodal, da pa bo naša država z zapisom tega pravila v ustavo pridobila pol leta časa, medtem pa lahko v miru sprejela vse potrebne dodatne reforme, torej bančnega sistema, trga dela in pokojninskega sistema.
Sicer pa mora Slovenija ponovno vzpostaviti zaupanje tistih, ki ji posojajo denar. Problem je, da je Slovenija izgubila kredibilnost, se je Pogačnik strinjal z Mrakom, da Slovenija od izbruha krize velja za državo, ki ji ni mogoče zaupati. Če bodo agencije vnovič znižale bonitetno oceno Slovenije, se nam res obeta črn scenarij, je opozoril poslanec SDS in tudi opozicijo pozval, naj se tega zaveda.
Pred tem je namreč ekonomist Velimir Bole napovedal možnost vnovičnega znižanja bonitetne ocene Slovenije, verjetno še letos. Mrak mu ni upal pritrditi, je pa napovedal, da si v prihodnjih dveh do treh letih ne moremo obetati zvišanja bonitetne ocene, "tudi če bomo vse naredili krasno". Kdor misli, da bomo zelo na hitro izboljšali stvari, se moti, je dejal.
Po drugi strani je nekdanji finančni minister Franc Križanič dejal, da so bonitetne ocene nerealne. Izvoz je vendarle večji, tudi industrijska proizvodnja se je pobrala, je pojasnil. "Če želimo tarnati, pa tarnajmo," je dodal in izpostavil, da smo se v krizi znašli zaradi neustrezne politike v mandatu 2004 - 2008.
Najprej je potrebna konsolidacija javnih financ, šele potem lahko sledi spodbujanje gospodarske rasti; zdaj nimamo s čim financirati rasti, je Mrak pritrdil državnemu sekretarju. Bole pa je opozoril, da s sanacijo bank, ki jo predvideva pred kratkim sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, težav s kreditiranjem gospodarstva ne bomo odpravili.
"Nobena vlada doslej ni delala dobro, če bi, ne bi bili tukaj, kjer smo“
V opoziciji menijo, da bo letos potreben še en rebalans letošnjega proračuna. Kot je pojasnila Alenka Bratušek (PS), se bo namreč samo iz naslova davka na dodano vrednost steklo v proračun 80 milijonov evrov manj od načrtovanega, izpad je tudi pri davku od dohodkov pravnih oseb, medtem ko za plače in transferje v javne zavode manjka 155 milijonov evrov. V proračunu manjka nekaj več kot 300 milijonov evrov, je seštela in vprašala, kdaj bodo dobili rebalans v DZ.
Živkovič je orisal položaj v državnem proračunu do sredine leta, ko so bili tako prihodki kot odhodki nekaj nižji od načrtovanih. Pretekla vlada je ignorirala nastali položaj, ko so proračunski prihodki drastično padli, odhodki pa stalno rasli, je dejal.
"Nobena vlada doslej ni delala dobro, če bi, ne bi bili tukaj, kjer smo," pa je ugotovil Ivan Vogrin (nepovezani). Navzočim je očital, da se le prepirajo o tem, kdo ima prav, namesto da bi iskali rešitve.
Zdaj si vlada prizadeva znižati primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda in te napore bo po Živkovičevih besedah nadaljevala tudi v letih 2013 in 2014. Vendar bo po Boletovih ocenah Slovenija uspela znižati primanjkljaj pod maastrichtsko mejo šele leta 2014, torej z enoletnim zamikom.
