Letošnje majske temperature so nižje od povprečja, ki smo ga vajeni zadnjih 20 let, a so zelo blizu stoletnega povprečja. V Sloveniji je bilo maja sicer najhladneje leta 1902, ko je bila povprečna temperatura v Ljubljani le 10,2 stopinje Celzija (letos 14,8), pa tudi maja leta 1991, ko je bila 12,1 stopinje, pojasnjuje Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje.
Konec maja nas je zeblo
"Med 24. in 31. majem smo znova začeli ogrevati v štirih manjših kotlovnicah, nekaterih vrtcih in šolah ter posameznih stavbah v naselju Planina, prav tako smo na zadnji majski dan na podlagi soglasja uporabnikov ogrevanja znova začeli ogrevati 80 odstotkov Šorlijevega naselja," nam je povedal Vlado Ahčin, vodja dejavnosti toplotne oskrbe pri kranjskem Domplanu. Letošnja kurilna sezona je bila celo nekoliko toplejša od predhodne, ugotavljajo v mariborski Energetiki, kjer so stanovanjski objekti porabili za šest odstotkov energije manj. "Bistveno hladnejši je bil le marec, medtem ko so bili oktober, november in april toplejši od povprečja," je dodal Ahčin. Minimalno dodatno ogrevanje po koncu kurilne sezone pa ne bo bistveno vplivalo na bilanco porabe energentov, so zatrdili v obeh podjetjih.
Pšenice bo manj
Zaradi namočenosti in razmeroma nizkih temperatur so se s težavami srečali pridelovalci zelenjave, ki so imeli težave predvsem s pravočasnim sajenjem čebule in jarega česna, razmočenost pa je otežila tudi sajenje sadik solate in zelja, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in ministrstvu za kmetijstvo in okolje. "Primorska zelenjava je na trg prišla pozneje, zaradi nizkih temperatur in pretirane vlage je bila tam uničena tudi vsa nepobrana zimska zelenjava, kot je por, ohrovt, radič in cvetača," so pojasnili na KGZS. Posledica razmer bo predvsem manj pridelka pri nekaterih kulturah, pri pšenici na primer pričakujejo upad za od 15 do 30 odstotkov, ni pa še jasno, kakšna bo kakovost. "Strošek energije za pridelavo v rastlinjakih je veliko višji, zapoznel bo tudi zgodnji pridelek solate, redkvice in zgodnjega krompirja. To pa pomeni izpad prvega dohodka," so dodali na ministrstvu.
Portoroške kavarne trpele
Medtem ko obalni hotelirji v maju beležijo tudi do 20 odstotkov boljše rezultate kot lani, Casino Portorož pa je v nasprotju z lansko izgubo letos dosegel že 2,1 milijona evrov dobička, so zelo nezadovoljni lastniki lokalov zaradi upada dnevnih gostov.
"Zelo se pozna. Gostinci ne moremo načrtovati nobenih aktivnosti: v enem dnevu je najprej 25 stopinj Celzija, nedolgo zatem pa temperatura pade na 16 stopinj," je povedal Tomaž Korošec iz Paprika cluba v Portorožu. V piranskem Cafe Teatru so maja naredili za 50 odstotkov prometa manj kot lani, v portoroški Alayi pa za kar 70 odstotkov, saj ob dežju lokal ne obratuje. "Zadnje tri konce tedna je pihal jugo in je deževalo. To je tako, kot če bi odprl hladilnik in bi iz njega začelo pihati. Zunaj na terasi ni mogoče sedeti," je potožil Bojan Salomon iz Cafe Teatra.
"Napoved vremena za Primorsko ne zajema mikroklime, ki velja za Portorož. Ker napovedujejo slabo vreme, pri nas pa lahko sije sonce, se ljudje ne odpravijo na pot na morje. Mi tukaj sedimo in razen domačinov, ki se sprehajajo s svojimi psi, ni nikogar," je dejala Juta Ošlak, predstavnica podjetja, ki posoja plovila.
