Vsako leto 30. aprila po Sloveniji zagori na stotine kresov pred mednarodnim praznikom dela. Ta se je začel praznovati kot spomin na Haymarketski izgred leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med katerimi je izstopala zahteva po 8-urnem delovniku. Prvi maj pomeni tudi praznovanje dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in je še vedno dan za demonstracije za več delavskih in socialnih pravic.
Kresovanje v času pred 1. majem je bled odsev praznika v prejšnji družbeni ureditvi, ki je predstavljal zmago delavskega razreda. ''Takrat je imelo kresovanje veliko večji pomen, predvsem simbolen, v vrednotenju dela. Takšen pomen smo še vedno ohranili tudi v novi državi,'' je pojasnila prof. Mateja Habinc iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Previdno z ognjem
Kljub temu, da kresovanje predstavlja družabni in kulturni dogodek, še vedno obstaja nevarnost za nastanek požara. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je zato izdala napotke in opozorila za omejitve za čim varnejšo praznovanje, ki jih je potrebno upoštevati poleg že veljavnih ukrepov v zvezi z omejevanjem epidemije covida-19.
- prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi;
- če požarna straža ni zagotovljena (zahtevana je na javnih prireditvah), mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino);
- kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe;
- ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejšem vetru je treba kurjenje kresa prekiniti;
- Prepovedano je uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi;
- po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo).
Dodatne zahteve in prepovedi določajo tudi predpisi o gozdovih, posebne predpise pa lahko imajo tudi posamezne občine.
Simbolika ognja
Ogenj spodbuja sončevo moč, ki je v skladu z naravnim ciklom naraščala do 24. junija, ki ga poznamo kot kresno noč. Ta spodbuda je pomenila tudi spodbudo poljem, da ponovno odobrijo. V vseh šegah ima ogenj prečiščevalno moč, tako kot jo imata voda in dim. Do danes je družbeni značaj kresovanja prevladal nad to mistično razlago. Simboliko ognja se tako lahko razlaga kot zaščito večinske skupine ljudi.
''Kresovanje ob prazniku dela je ohranjeno predvsem tam, kjer so bili sindikati in delavska zavest močni,'' je še pojasnila Habinčeva. V ZDA na primer kresovanja, kot ga poznamo pri nas, ne obeležujejo. Kljub temu pa kresovanje po drugi svetovni vojni ni dobilo popolnoma drugega pomena, saj se je navezalo na neke prakse, znane že pred tem. Interpretacije običajev se namreč vedno prilagodijo trenutni družbeni situaciji.
