"Po opravljeni delni trgatvi zgodnjih sort sivi pinot, modri pinot in chardonnay ugotavljamo, da je letina količinsko manj obsežna, kot smo pričakovali. Povprečna teža 100 jagod je nižja, kar je pripisati predvsem visokim temperaturam konec avgusta in septembra. Še do pred mesecem dni smo pričakovali količinsko povprečno letino, zdaj pa opažamo, da je za okrog 25 odstotkov nižja od normalnega pridelka," za naš portal ocenjuje direktor Kleti Brda Silvan Peršolja, ki hkrati poudarja, da je po drugi strani kakovost letošnjega grozdja izjemna. Predvsem rdeče sorte bodo takšne, kot so jih deležni le vsakih nekaj let. Njihove vinograde niso prizadele nobene bolezni, gnilobe ni bilo, kjer potrebujejo veliko toplote, bo letina očitno izjemna.
"Pri vinih, kjer želimo poudarjati svežino, pa je bilo potrebno kar pohiteti s trgatvami, da to svežino še ohranimo. Sladkorne stopnje so zelo visoke in posledično bodo tudi alkoholne stopnje nekoliko višje. To je za en del vin dobrodošlo, ne bi si mogli želeti boljšega, pri tistih, kjer, kot rečeno, želimo poudarjati svežino, pa smo morali pohiteti," pojasnjuje Peršolja.
Sprva so trgatve nameravali izpeljati do 7. oktobra, a če bo šlo tako naprej, bodo vse končali že v tem mesecu. "Pobirati je treba razumno. Previdnost je potrebna tudi zato, ker se pri tako visokih temperaturah lahko izgubijo arome," izpostavlja direktor Kleti Brda in dodaja, da pobirajo od lege do lege, spremljajo posamične vinograde. Generalno gledano ocenjujejo, da je za okrog 30 odstotkov nižji pridelek grozdja od povprečnega. "Zato pa bo tisti, ki ga bomo pobrali, nadstandarden. Izogibam se temu, da bi ocenjeval, kakšna bo letina vina, vendar že zdaj lahko rečem, da je grozdje takšno, da si boljšega ne bi mogli želeti. Škoda le, da ga je malo."
Z ZDA naj bi letos ustvarili za 2,4 milijona dolarjev poslov
Glavni trg Kleti Brda, največjega izvoznika slovenskih ustekleničenih vin, so Združene države Amerike. "Z Američani ustvarimo za več kot dva milijona dolarjev posla s stekleničenimi vini. Izvažamo tudi v Veliko Britanijo, Italijo, v države nekdanje Jugoslavije, visoko rast predstavlja tudi poslovanje s Kitajsko, kamor izvažamo predvsem vina visokih cenovnih razredov."
Uspeh kleti v ZDA je najbolj povezan s sivim pinotom, tam trenutno trendovskim vinom, s pomočjo katrega so se uspeli pozicionirati na ameriškem trgu. V ZDA imajo podjetje s petimi zaposlenimi, pred dnevi so gostili enajst distributerjev iz različnih delov ZDA. Gre za njihov način promocije, ki se je izkazal za izjemno učinkovitega. "Distributerje pripeljemo k nam, da doživijo Slovenijo. Peljemo jih v Ljubljano, v Postojnsko jamo, en dan trgajo v vinogradu. Na ta način doživijo to, kar želimo. Da so naša vina res nekaj posebnega, da imamo neko dodano vrednost."
Za Američane, h katerim Kleti Brda resneje vino izvažajo od leta 2002 naprej, so slovenski pridelovalci vina sicer bolj kot ne "no name". "Premajhni smo, na etiketi na zemljevidu vedno označimo Benetke, da nas sploh umestijo. Leta 2002, ko smo prevzeli distribucijsko mrežo s strani Slovenija vina, smo najprej popravili smo imidž na trgu, se bolje pozicionirali, uvedli dodatne produkte. Letos pričakujemo, da bomo ustvarili za 2,4 milijone dolarjev posla."
Na kitajskem slovenska vina visokega cenovnega razreda
Velik potencial Kleti Brda vidijo na kitajskem trgu, kjer so se usmerili predvsem na srednji zgornji cenovni segment. Ugotovili so, da nima smisla, da na Kitajsko vozijo cenejša vina, s katerimi bi morali tekmovati s Španci. 95 odstotkov izvoza na Kitajsko predstavljajo rdeča vina, saj so tam rdeča vina bolj cenjena.
"Kitajci sicer komaj vstopajo v svet vina, rekel bi, da kupujejo zahodni način življenja, gastronomijo. V zvezi s Kitajsko bi rekel še to, da večkrat ko gremo tja, več prodamo. Da bi stike vzdrževali le preko elektronske pošte, to ne gre. Lani je naša ekipa na Kitajskem preživela za sedem tednov delovnih dni. Največ kolega, ki je vodja izvoza, poleg tega šef komerciale, tudi sam sem bil nekaj dni v tej državi," pove Peršolja in doda, da gredo običajno na sejem, potovanje pa izkoristijo tudi za nekaj ostalih dogodkov, vsakič v drugem mestu.
Distributerje s Kitajske ravno tako vabijo v Slovenijo, v naše kleti, kjer jih poučijo o našem vinu. Večjo skupino distributerjev bodo gostili že oktobra. "Naš cilj poslovanja s Kitajsko je čim prej doseči za milijon evrov poslov, letos bomo po predvidevanjih dosegli pol milijona," napoveduje direktor Kleti Brda.
Potrebna je večja povezanost
Kaj pa če bi se jim - glede na to, da bo letošnja letina količinsko slabša - primerilo, da bi jim vina enostavno zmanjkalo? "Ja, lahko bi se nam primerilo, da bi imeli večje povpraševanje, kot imamo količin. Gre za permamentno slabost slovenskih vinarjev, ker smo prešibko povezani. Dokler smo imeli trg le doma, ko je redko kdo pogledal čez mejo, je bil izrazit individualizem še sprejemljiv. Če pa želimo v tujini predstavljati Slovenijo kot vinsko destinacijo, kar je naš strateški cilj, pa to ne more biti stvar enega ali dveh podjetij," poudarja Peršolja.
Slovenski vinarji o potrebni večji povezanosti sicer govorijo, saj jih k temu prisilijo razmere; slovenskega kakovostnega vina je več, kot ga porabimo doma. "Večje kot so težave na domačem trgu, bolj raste spoznanje, da si je treba res nujno ustvariti pozicijo na zunanjih trgih."
Tudi ukrepi evropske podporne politike so v smeri odpiranja izvoza na trge izven Evropske unije; obstajajo podporna sredstva za nastop na tretjih trgih izven EU. "Italijanu, Francozu, Špancu, ni težko, Slovenec pa je že v drugačni vlogi. Najprej mora Američanu in Kitajcu razložiti, da Slovenija sploh obstaja. Na Japonskem, denimo, je v času smučarskih skokov vedno lažje. V ZDA nas pomagajo umestiti košarkarji. Ne gre za to, da bi nam brata Dragić ali pa še košarkarji pred njim pomagali navezovati kontakte, seveda ne. Potrebno je zmagati z vinom, a predvsem športniki nas pomagajo umestiti," sklene direktor Kleti Brda Silvan Peršolja.
barbara.barbic@zurnal24.si
