Ponoči bomo urine kazalce premaknili za 60 minut nazaj. Sprememba biološke ure pa ni tako preprosta; premik ure vpliva na spremembo človekovega notranjega ritma, kot so dokazali pa tudi na pogostost srčnih infarktov.
Znanstveniki so v povezavi s premikom kazalcev opazili, da je ob spomladanski spremembi več srčnih infarktov in v jesenskem premiku manj kot v ostalih mesecih v letu. Glede na to, da je spomladi pogostost srčnega infarkta pri ženskah večja kot pri moških, strokovnjaki sklepajo, da so ženske bolj občutljive za časovne spremembe kot moški. Znanstveniki so ugotovili tudi, da prestavljanje ure vpliva na mlajše ljudi in otroke, starejši naj ne bi bili tako občutljivi, ker je njihov dnevni razpored opravil bolj fleksibilen.
Razrave o potrebnosti premikanja kazalcev
Evropski parlament je pred tremi leti in pol sicer sprejel stališče o odpravi premikanja ure že v lanskem letu, odločitev za zimski ali poletni čas pa je prepuščena članicam. Zadnje premikanje ure je bilo sprva predvideno že za leto 2019, a so v EU odločitev o tem tudi zaradi drugih prednostnih nalog preložili.
V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. V skladu s to odločitvijo bo tudi tokratni premik urinih kazalcev.
Za in proti
Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa pa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.
Slovenska vlada je novembra 2018 načeloma podprla predlog direktive za ukinitev premikanja ure, a le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas.
V Sloveniji je standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Če bi ukinili sezonsko premikanje ure na poletni čas, bi v naši državi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, je po drugi strani pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci.
Seveda vpliva! Po letnem času imam erekcijo v kopalnici ko se brijem, po zimskem času pa v avtobusu ko se peljem v službo je pojasnil hrvaški znanstvenik Karič!
S premikom urinih kazalcev, se spremeni samo čas dogodkov: Vsiliti-umetni, „poletni urini čas“ za 1 uro naprej, se vsi dogodki dogajajo 1 uro prej! Vrnitev v standardni (letno časovni 365 dni 24h) „zimski urini čas“, za 1 uro nazaj, se… ...prikaži več vsi dogodki dogajajo 1 uro pozneje, od „poletnega časa“! Primer jeseni: Grem z v lakom LJ-KR, po moji „poletni“ uri ob 6h! Pridem na postajo, vlaka nikjer. Vprašam železničarja. Pove, da vlak odpelje 1 uro pozneje, ob 6h! Njemu kaže ura 5:00, 1 uro nazaj!
S premikom digitalnih in analognih urinih kazalcev časa, 100% ni prihranka kWh elektrike!! Berem knjigo 12 ur. Začnem brati knjigo ob 18h, KO SE ZMRAČI, PRIŽGEM LUČ in berem. Ob 6h, KO SE ZDANI, UGASNEM LUČ. Porabil sem 12h elektrike… ...prikaži veče za žarnico, npr. 100 W x 12h =1,2 kWh. Premaknjeni urini kazalci časa, mi pa 100% niso čisto nič prihranili porabo elektrike za luč.