54 - 7 = 150
54 dni je zdravnik v povprečju na dopustu. Poleg rednega dopusta mu namreč pripada tudi 15 dni dopusta na leto za izobraževanja.
Tudi če bi povprečno odsotnost zdravnikov znižali za 15 odstotkov (7 dni), bi bili ti v povprečju na dopustih in izobraževanjih še vedno 47 dni na leto.
Zmanjšanje števila dni dopusta za 7 dni bi imelo na zdravstveni sistem enak učinek, kot če bi zaposlili 150 novih zdravnikov, so izračunali pri Marušiču.
Dežurstva. “Čudim se, da ministrstvo že ob pripravi zakona, ki je znižal plačilo za dežurstva zdravnikov, ni pripravilo rezervnih scenarijev za primer zdravniškega upora,” je povedal direktor ene od bolnišnic, ki ne želi biti imenovan. Meni, da bi se minister z zdravniki veliko lažje pogajal, če bi pred tem bolnišnicam omogočil hiter in preprost uvoz anesteziologov (teh najbolj primanjkuje) ter došolanje in vključitev diplomiranih medicinskih sester v anesteziranje.
Ukrepi direktorjev
Kljub temu je zagotovil, da poslovodstva bolnišnic, če seveda želijo, imajo orodja, da “malo zagrenijo življenje zdravnikov” in omilijo napovedan kolaps zdravstvenega sistema, ki ga napovedujejo zdravniki. Sogovornik je naštel: ne bo več soglasij za delo drugje in natančneje se bo gledalo, ali so določena izobraževanja res nujna ali morda ne. In ključno: urniki za delo ne bodo več oblikovani po željah zdravnikov, ampak tako, da se bo v rednem delu opravilo čim več pregledov in posegov, pravi.
Zmeda s podatki
Podatki pa kažejo še, da poslovodstva marsikje nimajo ažurnega nadzora nad dežurstvi. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ne vedo, koliko zdravnikov je dežuralo recimo prejšnji ponedeljek. “Podatki o dežurstvu na dan so malo starejši, in sicer imamo podatke z dne 3. 2. 2010; na ta dan je dežuralo 108 zdravnikov,” so sporočili.
Veliko upora pa je bilo tudi, ko so se v UKC lotili analize dela, ki ga zdravniki opravijo med dežurstvi. Nekateri zdravniki so se menda izgovarjali, “da ne razumejo obrazcev, ki jih morajo izpolnjevati”, drugi pa, “da imajo preveč dela, da bi to počeli”, so nam pojasnili zanesljivi viri. Sicer pa naj bi zdravnikom to, naj ne zapisujejo, koliko dela opravijo v dežurstvu, svetoval celo sindikat. Strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup pa nam je potrdila, da prvi podatki kažejo, da so določena dežurna mesta zelo obremenjena, druga pa bistveno manj.
Manj dopustov, nov upor (intervju s strokovno direktorico UKC Ljubljana, Brigito Drnovšek Olup)
Zakaj so se zdravniki tako ostro uprli?
Ne gre toliko za znižanje plačila za dežurstva, ampak za odnos družbe do zdravnikov. Vedno se izpostavljajo samo visoke plače, ki so posledica dežurstev, nikoli pa se ne pove, koliko garanja in odrekanja je v tem.
Kako boste organizirali delo v UKC, če ne bo dogovora med Fidesom in vlado?
Računamo na pomoč upokojenih zdravnikov. Če pa bo umik soglasij za dežurstva trajal dlje, vseh pregledov in operacij ne bo mogoče opraviti.
Zdravniki imajo po 50, 60 dni dopusta – boste omejevali dopuste?
Tak ukrep bi povzročil velik odpor.
Boste omejevali udeležbe na kongresih v tujini?
Stroške izobraževanj smo že optimizirali. Tu nič več ne gre po domače. Kongresov ne moremo omejevati, ker če naši zdravniki ne gredo v tujino, ne dobimo točk za terciar.
Kaj menite o Fidesovih zahtevah?
Ima legitimno pravico, da se bojuje za stanovske pravice.
Naredili bi lahko dva krat več
Odziv. “Odziv sindikata je sramoten,” grožnjo zdravnikov, da zaradi znižanja plačila za dežuranje od septembra ne bodo več dežurali toliko, kolikor so doslej, komentira ekonomist Maks Tajnikar. Pravi, da so zaslužki z dežurstvi nenormalni, najvišjih dohodkov pa nimajo vrhunski zdravniki, na primer kirurgi, ki rešujejo življenja, ampak anesteziologi, ki lahko toliko delajo zato, ker njihovo delo ni tako intenzivno. “V zdravstvu je efektivnega dela le okoli 50 odstotkov, zato je vprašanje, ali so dežurstva v taki obliki sploh potrebna,” meni.
Z ekonomistom Radom Pezdirjem se strinjata, da bi bilo v zdravstvu nujno končno začeti spremljati, kaj kdo naredi. “Ampak take reforme se nihče ne loti – ali pa se je noče lotiti,” pravi Tajnikar. Razlog? “Znotraj bolnišnic vladajo klani. Vodstva za velike razlike v produktivnosti med zdravniki vedo, a se te teme ne upajo načeti, ker bi s tem povzročili hude špetire,” odgovarja. Pezdir pa dodaja, da zdravniki izsiljujejo in da jim vlada nikakor ne sme popustiti.
