Po obstrukciji opozicijskih poslanskih skupin Zares, SNS in LDS pri obravnavi treh zakonov o pokrajinah je državni zbor preložil drugo obravnavo omenjenih zakonov.
To je državni zbor sklenil potem, ko so poslanci po dveh neuspešnih glasovanjih zaradi
nesklepčnosti na predlog poslanca SLS
Jakoba Presečnika sprejeli proceduralni predlog, da se glasovanje o
amandmajih in vseh treh zakonih (o pokrajinah, o njihovem financiranju in o volitvah v
pokrajine) prenese na eno od naslednjih sej.
O dohodnini, volitvah v pokrajinah in načinu upravnega sistema
Poslanci, ki so sodelovali na seji, so sicer na obravnavi največ časa namenili
zakonu o financiranju pokrajin, kjer se je najdaljša razprava razvila v zvezi s predlogom SD, da bi
delež dohodnine, ki bi pripadel pokrajinam, povečali. Namesto 20 bi pokrajini po predlogu SD
pripadlo 30 odstotkov dohodnine, ki jo plačajo zavezanci s stalnim prebivališčem na njenem območju.
Temu so v razpravi nasprotovali poslanci koalicije in pristojni minister
Ivan Žagar, saj bi s povečanim deležem pridobila predvsem osrednja Slovenija kot
najbolj razvito območje, kjer se zbere največ dohodnine. Za druge pokrajine pa bi še vedno veljala
tako imenovana finančna izravnava.
|
Opozicijski poslanci svojih "nasprotnih" kolegov niso uspeli prepričati, da
bi namesto 20 pokrajini po predlogu SD pripadlo 30 odstotkov dohodnine, ki jo plačajo zavezanci s
stalnim prebivališčem na njenem območju. © iStockphoto
|
|
Med poslanci ni bilo enotnega mnenja niti glede vprašanja o izvolitvi predsednika
pokrajine. Vladni predlog predvideva, da bi ga izmed svojih članov izvolil pokrajinski svet, temu
pa so nasprotovali poslanci Socialnih demokratov, saj bodo po besedah poslanca SD
Bojana Kontiča
pokrajine v času po ustanovitvi, ko se bodo še umeščale v slovenski
prostor, potrebovale predsednika pokrajine z določeno avtoriteto. Neposredna izvolitev bi mu
omogočila, da se bo lahko ukvarjal s problemi, ne pa s koalicijo, ki se bo oblikovala znotraj
pokrajinskega sveta, in preverjanjem, ali ima v njej še podporo ali pa se bo moral od tega položaja
posloviti.
Razprava med poslanci pa se je razvnela tudi glede zakona o pokrajinah, v zvezi s katerim se
je ob dopolnilu poslanske skupine Zares ponovno sprožila razprava o enotirnosti ali
dvotirnosti upravnega sistema po ustanovitvi pokrajin. Zdaj je predviden postopni prenos nalog z
upravnih enot na pokrajine; del, ki je vezan na razvojne naloge, se prenese takoj ob ustanovitvi
pokrajin, del pa najpozneje do 31. decembra 2011. Poslanci opozicije pa so temu nasprotovali in
predlagali, naj se uvede tako imenovani enotirni sistem, saj naj bi bil ta
"ekonomsko pogojeno smiseln"
. V Zares se namreč zavzemajo, da bi že ob ustanovitvi
pokrajin in začetku njihovega delovanja vse pristojnosti ter upravne naloge, tudi pristojnosti pri
koordinaciji vseh inšpekcijskih služb, prenesli takoj in brez odlašanja.
Številni proceduralni zapleti
|
Poslanci opozicije so celotno drugo obravnavo paketa pokrajinskih zakonov
obstruirali. © BOBO
|
|
Sicer so današnjo obravnavo omenjenih zakonov spremljali številni proceduralni zapleti, saj
so poslanci opozicije – Zares, SNS in LDS drugo obravnavo zakonov vse od začetka seje
obstruirali. Vodja poslanske skupine LDS
Jožef Školč
je namreč s proceduralnim predlogom zahteval preložitev obravnave
in odločanje o vloženih dopolnilih na eno od naslednjih sej, kar je večina zavrnila. Opozicija si
tako želi, da bi z drugo obravnavo prvih treh pokrajinskih zakonov počakali, da bi vlada
predložila še preostale tri zakone, s katerimi bo celovito zaokrožen paket pokrajinske zakonodaje.
Po mnenju opozicije namreč zakonov, s katerimi se določa vsebinska zasnova pokrajin, njihovo
financiranje in način volitev, ni mogoče obravnavati in sprejemati, ne da bi vedeli, koliko bo
pokrajin, kakšna bodo njihova območja in kakšne bodo volilne enote za prve volitve v pokrajinske
svete.
"Pokrajine so vsebino in smisel že izgubile. Trenutno vodilo vlade in tistih političnih strank,
ki težijo k uzakonitvi predlagane materije, je izključno zasledovanje svojega ozkega političnega
interesa, kako si razparcelirati našo državo,"
je stališče SNS pojasnil
Sašo Peče
.
Poslanci SD so ostali na seji
|
Miran Potrč pričakuje, da bo koalicija spoznala, da brez opozicije ni mogoče
sprejemati tako pomembne zakonodaje. © BOBO
|
|
Kljub obstrukciji opozicijskih strank pa seje niso obstruirali poslanci Socialnih
demokratov. Po njihovem mnenju sprejemanje tako pomembnih odločitev v odsotnosti velikega dela
poslancev opozicije ni dobro. Zavrnili so tudi očitke, da so s sodelovanjem pri obravnavi zakonov
postali
"tihi partner"
vlade.
"Smo glasni zavezniki pokrajinske zakonodaje,"
pravijo ob tem. Vodja poslanske skupine SD
Miran Potrč
tako pričakuje, da bo prevladal razum in da bo koalicija spoznala, da
brez opozicije ni mogoče sprejemati tako pomembne zakonodaje. V SD so sicer ves čas zagovarjali
pomen oblikovanja pokrajin, kar bo prispevalo k večjemu regionalnemu razvoju in decentralizaciji
države.