Poslanci bodo danes na izredni seji Državnega zbora (DZ) odločali o ustavni presoji referendumske pobude o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Bernard Brščič je pojasnil, da bo pri pobudi uporabljena običajna pravna argumentacija, da bi lahko z referendumom nastale protiustavne posledice, saj bi bilo onemogočeno izvrševanje proračuna. “Če sklepamo po analogiji z lansskim referendumom o pokojninski reformi, se da sklepati, da bo verjetno ustavno sodišče pobudo zarnilo. Vendar počakajmo do odločitev, odločiti morajo v 30 dneh,” je dodal Brščič.
Preverka podpisov
Ustavno sodišče se bo moralo, če bo to potrdil DZ, opredeliti tudi do tega, ali so bili podpisi poslancev Pozitivne Slovenije pod obravnavano pobudo za referendum pristni. Predloga amandmaja, da bi bilo to iz pobude umaknjeno, poslanci na odboru za finance in monterano politiko niso podprli. Že na kolegiju predsednika DZ pa je vodja poslancev koalicijske SDS Jože Tanko predlagal, da bi zaprosili Generalno policijsko upravo, da grafološko preveri avtentičnost podpisov. Opozoril je na dvome o avtentičnost, eden naj bi manjkal. Melita Župevc (PS), katere podpis naj bi bil najbolj sporen, je predsedniku DZ Gregorju Virantu že zagotovila, da je pristen. Ne Virant ne drugi vodje poslanskih skupin pa Tankove pobude niso podprli.
Grožnje s posledicami
Na odboru za finance je sicer minister za finance Janez Šušteršič opozoril, da mora Slovenija pri nekaterih bonitetnih agencijah izgubiti samo še dve stopnički in bo “padla v območje, ki se mu reče država, v katero se več ne investira”. Po vložitvi pobude za referendum je po podatkih ministrstva donos na nedavno izdane slovenske obveznice iz 5,1 odstotka poskočil za 0,5 odstotka na 5,6 odstotka in nato ostal na zvišani ravni. Izračunali so, da bo zato to zadolževanje Slovenije dražje za 8,6 milijonov evrov na leto. Brščič je dodal, da je empirično vprašanje, ali je mogoče ta pribitek v celoti pripisati pobudi, saj se je v istem času za skoraj isti odstotek povečala tudi zahtevana donosnost italijanskih in španskih obveznic. Vseeno je pobudo ocenil kot izjemno slab signal.
“Ko se je izdalo ameriško obveznico je vlada v tako imenovanem ponudbenem memorandumu predstavila ukrepe, ki jih bo sprejemala,” pa je glavni razlog, zaradi katerih referendumska pobuda slabo vpliva na pribitek na obveznice, pojasnil ekonomist Andraž Grahek. Na podlagi teh infromacij, tudi o sprejemu zakonov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu, so si vlagatelji ustvarili predstavo pod kakšnimi pogoji nalagajo svoj denar. Nezmožnost sprejemanja ukrepov tako po Grahkovem mnenju vpliva predvsem na kredibilnost in zaupanje in s tem na bonitetne ocene, saj Slovenija postaja “nezanesljiv komitent”.
