"Želimo le, da bi lahko opravljali svoje delo, ker tega zdaj ne zmoremo. Potrebujemo nove zaposlitve in reorganizacijo hišnega razporeda in dnevnega razporeda," je na popoldanski novinarski konferenci, ki so jo sklicali na ploščadi pred koprskim zaporom, dejal Patrik Arnaut, pravosodni policist, zaposlen v koprskem zaporu in podpornik anonimnega pisma, naslovljenega na javnost in predsednik vlade, Marjana Šarca. Pravosodni policisti iz Kopra so anonimno pismo objavili po pobegu dveh pripornikov decembra lani.
Iz koprskega zapora sta 30. decembra lani pobegnila priprta 41-letni Dragan Milosavljević, državljan BiH, in 40-letni Damnjan Mitrović, državljan Srbije. Prvi je bil v priporu zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, za drugega pa je razpisana mednarodna tiralica Interpola Srbije zaradi preprodaje prepovedanih drog.
Komisija: Varnostniki subjektivno odgovorni
Pripornika sta prežagala rešetke na oknu in se na dvorišče spustila z vrvjo, spleteno iz rjuh nato pa s pomočjo smetnjakov in vzmetnic, ki so bile na dvorišču, preplezala žičnato ograjo.
Kasnejši interni nadzor v koprskem zaporu, ki ga je odredil direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je razkril, da policisti niso izvajali ustreznega nadzora in so določene naloge v skladu z varovanjem zavoda opustili. Tako niso opravili vseh predvidenih obhodov. Ubežnika sta posneli tudi dve varnostni kameri, vendar reakcije ni bilo. Sistem videonadzora tudi ni imel vklopljene funkcije zaznavanja gibanja, ki bi lahko sprožil dodatno opozarjanje pravosodnih policistov. Pravosodni policisti tudi niso izvajali rednega nadzora rešetk na oknih, prav tako so zaprtim dovolili, da so na rešetke obešali oblačila in brisače.
"Nihče od nas ponoči ne spi"
"Nihče od nas ponoči ne spi," zatrjujejo koprski pravosodni policisti, okoli 20 se jih je zbralo na novinarski konferenci Razlagajo, da 75 varnostnih kamer 12 ur spremlja en sam pravosodni policist.
Poleg njega so ponoči dežurni še trije pravosodni policisti. "Ponoči prihaja tudi do pretepov, potem gremo trije v sobo, druga stran je medtem prazna. Ponoči sprejemamo tudi nove zaprte osebe, ki jih je treba pregledati, popisati ..., oddelek je medtem prazen," razlagajo pravosodni policisti, ki jih direktor koprskega zapora Dušan Velentinčič obtožil, da skušajo izkoristili pobeg dveh pripornikov za obračunavanje z njim in vodstvom URSIKS-a, da bi prikrili svoje slabo delo, glavno vlogo pri tem pa ima predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk.
"Biološko potrebo opravljava skupaj"
"Tudi mi moramo sprejeti odgovornost, vendar pričakujem in upam na razum in da nobenega od mojih kolegov ne bodo odpustili, saj smo pravosodni policisti iz Kopra že dlje časa opozarjali na katastrofalne razmere," poudarja Arnaut.
Najbolj pereč je problem spremljanja priprtih oseb na sodišča ali v bolnišnico v druge kraje v Sloveniji. V večini primerov sta v spremstvu dva, kot razlagajo pravosodni policiszti pa se velikokrat zgodi, da zaprto osebo spremlja le en pravosodni policist. "Takrat moramo zaprto osebo vzeti s samo tudi na stranišče. Biološko potrebo opravljava skupaj." Pravosodni policisti opozarjajo tudi, da je okoli 80 odstotkov vseh v zaporu tujcev in njihovega jezika ne razumejo.
Katičeva že obljubila nove zaposlitve
Zaposleni ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki bo jutri obiskala koprski zapor, je za včerajšnji televizijski Dnevnik dejala, da je primer pobega iz zapora v Kopru pokazal, da so dodatne kvote pravosodnih policistov res potrebne.
Ministrica sicer ocenjuje, da so bili pristojni v Kopru očitno "zazibani v občutek, da iz zapora ni mogoče uiti", temu pa se je potem prilagodilo delo na vseh ravneh. Katičeva objektivno odgovornost sicer pripisuje direktorju Dušanu Valentinčiču, opozarja pa, da je treba premisliti tudi o odgovornosti drugih, če bi se ta praksa pojavila tudi v drugih zaporih.
Katičeva je prepričana, da so zapori varni, vendar je treba preveriti, ali vsi mehanizmi delujejo, kot morajo."Tukaj mislim na nadzorne kamere in vse ostalo, kot tudi na pravosodne policiste in vodstvo zapora," je dejala. Preveriti je treba, ali vsi opravljajo svoje delo tako, kot morajo, da do takega primera ne bi več prišlo. Hkrati pa je poudarila, da se taki pobegi dogajajo tudi marsikje v drugih zaporih in drugih državah. Kljub vsemu so slovenski zapori v primerjavi z drugimi državami po njenih besedah v vrhu, kar se tiče varnosti.
*Fotografija je simbolna
ja kaj so pa šli za policaje...
Alarmantno stanje je to, da je okoli 80 odstotkov vseh v zaporu tujcev.
Če so lahko 50 dni pilili rešetke potem je jasno kakšna je kontrola.