Pravica, za katero večina najbrž sploh ne ve

Starši, ki imajo majhne otroke, imajo pravico, da delajo s krajšim delovnim časom, država pa jim za ure, ko ne delajo, plača prispevke. Pred dobrim letom je bil v parlamentu brez glasu proti sprejet zakon, po katerem država teh prispevkov ne plačuje več od minimalne plače, ampak od siceršnje plače starša, natančneje od osnove zadnjih 12 mesecev).

Zakon se uporablja od 1. januarja letos, število upravičencev pa presenetljivo ni naraslo, ampak se je celo zmanjšalo. Septembra lani je bilo do plačila prispevkov upravičenih 13.343 staršev, septembra letos pa 12.592 ali 751 manj. Stroški za plačilo prispevkov so se z 1,5 milijona evrov zvišali na 1,9 milijona evrov, kar je za 340 tisoč evrov. Lani je država za enega upravičenca namenila 116 evrov, zdaj pa 150.

Med starši, ki koristijo krajši delovnik, je 97 odstotkov mater, na vsakega očeta, ki koristi to pravico, pride 38 mater.

Več kot dve tretjini staršev, ki koristita to pravico, si delovnik konkretno skrajšata, saj delata manj kot pet ur na dan. Dobra četrtina dela šest ur ali več na dan, medtem ko je staršev, ki bi delali pet ur na dan, precej malo.

Kar 30 odstotkov staršev, ki koristijo skrajšani delovnik, je samostojnih podjetnikov, kar je trikrat do štirikrat več kot v splošni populaciji. Po podatkih za avgust je bilo zaposlenih 805.866 oseb, samozaposlenih pa 96.197 (med njimi skoraj 21 tisoč kmetov), kar pomeni, da je samozaposlenih manj kot 11 odstotkov vseh delovno aktivnih oseb. Če izključimo kmete, je bilo samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost le osem odstotkov delovno aktivnih prebivalcev.

Med očeti, ki koristijo skrajšani delovni, je celo dve tretjini samostojnih podjetnikov, kar je sedemkrat več kot v splošni populaciji. Zaposleni za delo za štiri ure dobi plačilo za štiri ure, medtem ko je pri samostojnih podjetnikih to težko nadzorovati in lahko delajo in zaslužijo tudi več.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti otroka. V primeru najmanj dveh otrok pravica velja, dokler najmlajši ne dokonča prvega razreda osnovne šole. V primeru gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka pravica velja do 18. leta otroka. V vlogo se vpiše tedensko število ur, biti mora najmanj 20, lahko pa nekdo dela tudi 35 ali 39 ur na teden. Za »manjkajoče« ure ne dobiš plače, prispevke pa pokrije država od tvoje siceršnje plače in ne več od minimalne plače, kot je veljalo dolgo časa.

Zaposlenemu s krajšim delovnikom zaradi starševstva pripada polno povračilo malice in stroškov prevoza, prav tako celotni dopust in polni regres za dopust.

Delavec, ki koristi krajši delovnik zaradi starševstva, ne sme delati nadur, kdaj bo delal, je stvar dogovora z delodajalcem.

Starš, ki želi uveljavljati to pravico, najprej z delodajalcem sklene aneks k pogodbi, v kateri se dogovorita za skrajšani delovnik zaradi starševstva, nato pa na center za socialno delo poda vlogo za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

janez.zalaznik@styria-media.si