Dve povsem nasprotni plati Pahorjeve vlade smo videli v torek. Pozitivna plat je Dorijan Marušič, zelo verjetni novi minister za zdravje. Je prepričljiv, ve, kaj hoče, spozna se na zdravstvo.
Zdi se, da je Pahorju uspela zelo solidna izbira. Pahor ima ravno v zdravstvenem resorju najbolj srečno roko; tudi Miklavčič je bil med boljšimi člani premierjevega moštva.
Negativno plat je pokazal LDS. Stranka, ki premierju neredko očita neučinkovitost in dolgotrajno cincanje, se je zaprla v dvorec Brdo ter diskutirala in diskutirala. Ni in ni se mogla odločiti, kaj hoče.
Mediji smo ocenjevali, da se je razdelila na več skupin. Pahorja najmanj marajo tisti, ki niso eksistenčno vezani na delo v politiki, zlasti zdravnik Ziherl, sicer podpredsednik stranke, in odvetnica Kresalova.
Bolj spravljivi so stari LDS-ovci: Anderlič, Školjč, Gulič ... Pogojno bi lahko rekli, da so politični amaterji bojevitejši od dolgoletnih profesionalcev. Nemara zadnji bolj razumejo zakonitosti politike in pomen všečnosti ljudstvu.
Odvetniška logika. Politični amaterizem v vrhu stranke je pripeljal LDS v položaj, iz katerega vodijo samo slabi izhodi. Nič čudnega. Politične stranke se ne da voditi iz odvetniške pisarne.
Odvetniki ne razumejo, kako dihajo množice. Odvetniki poznajo samo dve izbiri: zmago ali poraz. Empatija ni njihova močna plat. Politika pa je nekaj povsem nasprotnega.
Če hoče LDS dolgoročno preživeti, mora zamenjati predsednico.
