Zaradi sušne zime, vetra in odsotnosti snežne odeje na območju Slovenije od ponedeljka velja velika požarna ogroženost naravnega okolja in prepoved kurjenja v naravi.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so pojasnili, da je zaradi suhega rastlinja zgodnja pomlad pogosto obdobje s povečano požarno ogroženostjo naravnega okolja. Ogroženost povečujejo predvsem še izostanek padavin zadnje tri tedne, odsotnost snežne odeje in vetrovno vreme. Dodali so, da v petek pričakujejo krajevne plohe, ki pa ne bodo zajele celotne Slovenije, in ne bodo bistveno zmanjšale nevarnosti požarov v naravi.
Več dežja pričakujejo v noči na torek, kar bi znalo omiliti sušne razmere in s tem tudi nekoliko zmanjšati požarno ogroženost, še bolj pa se bo ta zmanjšala z nadaljnjimi padavinami, ki jih na Arsu pričakujejo v drugi polovici prihodnjega tedna, in z razvojem vegetacije v naslednjih tednih.
Tudi več deset dnevno
Letos je bilo v januarju in februarju največ požarov v naravi v zadnjih štirih letih. Do danes jih je bilo 379. V enakem obdobju lani je bilo požarov v naravnem okolju 87. Leta 2017 jih je bilo v enakem obdobju 320, leta 2016 147 in leta 2015 107, so za STA pojasnili na upravi za zaščito in reševanje. Dodali so, da je bilo od preteklega tedna v naravi od 20 do 30 požarov na dan.
Največ je požarov na travniških in zaraščenih površinah, kjer mora priti do spomladanskega čiščenja. Kot izpostavljeno so omenili širše območje Severne Primorske in Krasa, kjer so večje travnate površine, višje temperature in tudi pomanjkanje padavin.
Po podatkih centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje so največ požarov v sredo obravnavali na celjskem območju. Zabeležili so jih sedem, sledita območji Ljubljane in Postojne s po šestimi požari.
Veliko požarno ogroženost naravnega okolja je uprava za zaščito in reševanje že minuli konec tedna razglasila za območje več primorskih občin, od ponedeljka pa na območju celotne države. Razglas velja za območja brez snežne odeje.
Kako ravnati?
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.
Tistim, ki kurijo na prostem, na upravi za zaščito in reševanje svetujejo, naj primerno uredijo kurišče tako, da je obdano z negorljivim materialom. Območje v oddaljenosti vsaj en meter od zunanjega roba kurišča mora biti očiščeno vseh gorljivih snovi, ves čas pa naj ga nadzoruje polnoletna oseba. Ob povprečni hitrosti vetra nad 20 kilometrov na uro in sunkih vetra nad 40 kilometrov na uro naj ne začnejo oziroma morajo takoj nehati kuriti.
V času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija izvajata poostren nadzor. Policisti so tako že ukrepali proti nekaj osebam, ki so kurili kljub prepovedi.
