Pomlad je v Slovencih po zaslugi zanesenjaških ekologov prebudila prostovoljstvo in okoli 250 tisoč Slovencev se je pridružilo akciji Očistimo Slovenijo. Nekateri so med čiščenjem našli denimo granato, v vodi avtomobil, vibrator ... Ena izmed pobudnic projekta in zaslužna za to, da je akcija dosegla takšne razsežnosti, je bila Petra Matos.
Petra MatosNisem pričakovala takega odziva. Ciljev si nismo postavljali. Odlično je, da je potegnilo vse zraven.
Skupaj z Alešem Pevcem je usmerjala projekt, po aprilski akciji pa so še z ostalimi sodelujočimi ustanovili društvo Ekologi brez meja in organizirali dogodek Vrečka na vrečko, v sklopu katerega so začeli zbirati plastične vrečke in lončke.
Aleša in Petro smo uvrstili tudi v naš projekt Junak Slovenije – njuno predstavitev si lahko preberete v članku Rešitelji Slovenije.
Ravno s projektom Junak Slovenije želimo na Žurnalu izpostavljati pozitivne zgodbe, spodbujati požrtvovalnost, dobrodelnost in nesebično pomoč drug drugemu. V tem letu smo vam predstavili skoraj 30 zgodb posameznikov ali skupin, ki so rešili življenje drugi osebi oziroma tako ali drugače izkazali nesebično pomoč. Med njimi naj omenimo le nekatere:
16-letni Rok Vori je uspel zaustaviti strica, ki je nameraval s sekiro vzeti življenje ženi in hčerki; Mariborčana Uroš Šoštarič in Rado Pistor sta igrala šah, ko so ju zmotili kriki – med pregledovanjem okolice sta odkrila moškega, ki je poskušal v grmovju posiliti žensko, in ga pridržala do prihoda policije; raftarji Juš Avguštin, Grega Pirnat in Marko Koselj so iz ledeno mrzle Save rešili žensko, ki se je v zadnjih izdihljajih trdno oklepala skale; 18-letna Katja Klinar je zvečer rešila skupino fantov, ki so se na poti s Triglava znašli v temi in pred prepadom; 81-letni zdravnik Aleksander Doplihar še vedno v svoji ambulanti prostovoljno pomaga ljudem, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja –med Romi, izbrisanimi ali brezdomci ne dela razlik.
Vse zgodbe najdete na naši strani Junak Slovenije v rubriki Arhiv.
Proti alkoholu in nesrečam
Oktobra je Zavod Varna pot organiziral vseevropsko Noč brez prometnih nesreč. Čeprav noč ni minila brez pokanja pločevine, so bili organizatorji z akcijo zadovoljni. "Z akcijo smo zadovoljni, saj smo Sloveniji ob pomoči policije, medijev in ostalih organizacij pokazali, da lahko storimo korak naprej za to, da bodo ceste bolj varne," nam je takrat dejal prvi mož Zavoda Robert Štaba.
Neva Petek, Rdeči križ SlovenijeZbrani znesek je skladen s pričakovanji, saj ugotavljamo, da je solidarnost državljanov Slovenije zelo velika.
Kriza ni uničila dobrodelnosti
Kar nekaj dobrodelnih akcij je zaznamovalo leto 2010 in čeprav je finančni položaj velikega deleža Slovencev slab, smo priskočili na pomoč. V največji razsežnosti se je dobrodelnost Slovencev pokazala po jesenskih poplavah – samo v sedmih dneh po poplavah sta namreč RK in Karitas zbrala več kot 300 tisoč evrov.
Poročali pa smo tudi o nekaterih drugih primerih:
Za vodnjak v Afriki
Pred SP v nogometu se je skupina Slovencev odločila, da bo v Afriki zgradila vodnjak, ki bo zagotavljal vodo eni skupnosti oziroma 250 ljudem. Celotnega zneska jim sicer ni uspelo zbrati, bo pa zbrani denar skupaj z zneskom druge skupine dejansko zagotovil gradnjo vodnjaka.
Alma ĐikićPresrečna sem! Treba je verjeti v svoje sanje. Niti za trenutek nisem podvomila, da mi ne bo uspelo.
Alma dobila nujno potreben avto
Nekateri so pomagali Almi Đikić, ki ima že od rojstva cerebralno paralizo, od svojega 15 leta pa ne more hoditi in je na invalidskem vozičku. Kljub temu že skoraj dve desetletji dela v Sončku in se ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Izdelala je tudi logo za svojo spletno stran, kjer je začela zbirati denar za prirejen avtomobil, ki ga je dobila decembra.
Manuela Ham, vodja PalčiceVedno nas prijetno preseneti pozitiven odziv ljudi. Zdaj nas kličejo celo iz Prekmurja in ponujajo pomoč.
Pomagala vsa Slovenija
Ker je Hiši zavetja Palčica primanjkovalo stvari za otroke (žrtve telesnega, spolnega in čustvenega nasilja), se je vodja centra s prošnjo za pomoč prek e-pošte obrnila na znance. Odziv je bil izjemen in ljudje z vseh koncev Slovenije so poslali toliko igrač, oblek in ostalih stvari, da je center zdaj znova za nekaj časa preskrbljen.
Simona Jež, Mašina matiPo vsej Sloveniji so se našli ljudje, ki se še posebej angažirajo pri zbiranju in prevozu zamaškov.
Osnovnošolci zbirali zamaške
Maša je pri komaj 15 letih zbolela za tumorjem na možganih – bolezen s kemoterapijo vztrajno premaguje, pri tem pa so ji precej pomagali tudi njeni sošolci in ostali iz OŠ Mežica. Začeli so zbirati plastične zamaške in tako pripomogli h kritju stroškov rehabilitacije. Zamaške so po vsej državi začeli zbirati tudi za mladega Anžeta, ki je lani izgubil nogo po tem, ko se je vanj na avtocesti zaletel voznik tovornjaka. Spomladi se je odpravil na sejem protetike v Nemčijo in se kmalu zatem začel privajati na novo protezo.
"Pozitivka" tega leta je nedvomno reševalna akcija čilskih rudarjev. Kot je znano, je bilo 33 rudarjev pod zemljo ujetih 69 dni. Reševalno akcijo je spremljal praktično ves svet.
Depeše v svet: Mnogim je bila všeč tudi poteza Juliana Assangea, ki je prek WikiLeaksa v svet poslal ameriške depeše. Te so razkrile nemalo podrobnosti iz diplomatskih pogovorov, za katere bi bilo verjetno politikom ljubše, če jih ne bi.
Diplomska naloga postala svetovni projekt
Študentka arhitekture Urška z Bohinjske Bele pa se je med potovanjem po Ugani in Ruandi odločila, da bo svojo diplomsko nalogo spremenila v svetovni projekt za spodbujanje gradnje zelo potrebnih ustanov v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Zasnovala je projekt, s katerim bo – namesto z denarjem – pomagala z načrti za čim cenejšo in preprostejšo gradnjo bolnišnic, zavetišč, sirotišnic in šol.
Julija premaguje bolezen
Žalostna, a obenem polna upanja, je tudi Julijina zgodba. Kot smo pisali, je 16-letno dekle s Štajerske zbolelo za levkemijo. Bolezen bo premagala, je odločena in s svojo energijo navdušuje vse bližnje. "Julija je velik borec, kljub svoji bolezni drži družino pokonci. Ne pokaže bolečine, čeprav trpi. Misli in je odločena, da bo raka premagala. Pred nekaj dnevi sta se z očetom pogovarjala o tej bolezni, zdravljenju in pogovor je nanesel na besedo smrt. Očeta je kar zmrazilo. Močno je zadrževal solze pred njo. Seveda je to videla in mu mirno rekla: 'Glej, tati: imam čudovito družino, s katero sem srečno preživela vseh 16 let ... in če bom umrla, bom umrla srečna'," nam je avgusta ob pripravljanju članka povedala njena prijateljica Mateja. Te dni pa Julija zaključuje s kemoterapijami in upa, da se bo lahko spomladi že vrnila v šolo.
